Nič pretresljivega – ali vendar?
Ta sestavek je namenjen odgovoru na debato, ki se razvila na strani http://simonarebolj.blog.siol.net/2008/05/27/eurosong-je-slovencem-prespricana-osnovna-sola-za-okus/. V debati sem sam postavil trditev, da je glasovanje na Evrosongu podvrženo številnim neglasbenim vplivom, in sem se zato vprašal, ali je njegova verodostojnost še upravičena. Na tem mestu se ne bomo spuščali v vsebinske podrobnosti, ki bodo morda tema enega naslednjih zapisov, prikazali pa bomo kratko analizo in simulacijo rezultatov letošnjega Evrosonga, v luči t.i. blokovskih delitev.
Vsi vemo, da veliko držav glasuje očitno pristransko, sam sem tako v omenjeni debati navedel primer glasovanja Slovenije in Cipra. V zadnjih nekaj letih smo Slovenci podeljevali najboljše točke skoraj izključno državam bivše Jugoslavije:
2008: 12 Srbija, 10 BiH, 8 Hrvaška;
2007: 12 Srbija, 10 Makedonija, 8 BiH;
2006: 12 BiH, 10 Hrvaška, 8 Finska;
2005: 12 Hrvaška, 10 Srbija&Čr.Gora, 8 BiH;
2004: 12 Srbija&ČG, 10 BiH, 8 Ukrajina, 7 Makedonija
dlje v preteklosti pa denimo
1995: 12 Hrvaška, 1998: 12 Hrvaška, 1999: 12 Hrvaška.
Še veliko bolj enosmerno je bilo podeljevanje točk Cipra v istih letih:
2008: 12 Grčija; 2007: 12 Grčija; 2006: 12 Grčija; 2005: 12 Grčija; 1999: 12 Grčija; 1998: 12 Grčija; 1995: 12 Grčija.
Podobnih primerov lahko naštejemo še celo vrsto: bratsko podeljevanje točke držav bivše Sovjetske zveze, Jugoslavije, drugih balkanskih držav, ‘vikinškega lobija’, itd. Primeri so očitni iz vpogleda v rezultate prejšnjih Evrosongov, dostopnih na straneh Wikipedije, zato jih ne bom navajal posebej.
Sami pa si oglejmo, ali in kako so podobne bratske in lobistične povezave vplivale na rezultate letošnjega Evrosonga.
Tabela rezultatov finalne prireditve je bila sledeča:
1. Rusija 272
2. Ukrajina 230
3. Grčija 218
4. Armenija 199
5. Norveška 182
6. Srbija 160
7. Turčija 138
8. Azerbajdžan 132
9. Izrael 124
10. BiH 110
Za boljšo predstavo lahko razdelimo sodelujoče države v šest blokov, pri čemer sledimo tako delitvam iz strokovne literature kot splošnim opažanjem iz preteklih prireditev. Države tako lahko razdelimo v:
- Zahodni blok: Francija, Irska, Španija, Velika Britanija, Nemčija, Švica, Belgija, Nizozemska, Portugalska, Andora, San Marino
- Nordijski blok: Islandija, Danska, Švedska, Norveška, Finska
- Balkanski blok: Turčija, Ciper, Grčija, Slovenija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Albanija, Bolgarija, Srbija, Črna gora
- Blok bivših ruskih republik: Estonija, Latvija, Litva, Rusija, Azerbajdžan, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Armenija, Gruzija
- Blok drugih vzhodnih držav: Madžarska, Poljska, Romunija, Češka
- Druge države: Izrael, Malta
Zdaj pa si postavimo eno od dveh glavnih vprašanj: ali bloki glasujejo različno? Ali so torej rezultati glasovanja odvisni od geografske in kulturne pripadnosti držav? Žal lahko na to vprašanje odgovorimo pritrdilno, sodeč po rezultatih letošnjega Evrosonga. Poglejmo:
Glasovanje zahodnih držav:
1. Grčija 73
2. Armenija 60
3. Turčija 58
4. Portugalska 58
5. Ukrajina 37
6. Španija 36
7. Norveška 36
8. Srbija 35
9. Rusija 33
10. Latvija 32
Glasovanje nordijskih držav:
1. Islandija 35
2. Norveška 34
3. Danska 29
4. BiH 28
5. Švedska 23
6. Francija 20
7. Finska 18
8. Ukrajina 15
9. Rusija 15
10. Srbija 14
Glasovanje balkanskih držav:
1. Grčija 76
2. Rusija 73
3. Srbija 65
4. Ukrajina 61
5. BiH 55
6. Armenija 55
7. Albanija 43
8. Turčija 30
9. Azerbajdžan 27
10. Izrael 26
Glasovanje bivših ruskih držav:
1. Rusija 98
2. Ukrajina 60
3. Gruzija 56
4. Norveška 56
5. Izrael 46
6. Azerbajdžan 44
7. Armenija 40
8. Grčija 27
9. Turčija 27
10. Francija 21
Glasovanje drugih vzhodnih držav:
1. Rusija 33
2. Azerbajdžan 31
3. Grčija 28
4. Armenija 28
5. Ukrajina 27
Glasovanje ‘neuvrščenih’:
1. Ukrajina 20
2. Rusija 20
3. Švedska 13
4. Norveška 10
5. Islandija 10
Opazimo torej velike razlike v glasovanju po blokih. V zahodnem in nordijskem bloku je kasnejša zmagovalka Rusija dobila precej manj točk kot drugod, in je uvrščena pri obeh šele na deveto mesto. Nasprotno pa so ji bivše ruske države podelile veliko več točk od drugouvrščene Ukrajine (98:60), da o prednosti pred drugimi državami ne govorimo. Prav tako lahko opazimo, da je večina (sicer redkih!) visoko uvrščenih predstavnic zahodnega in nordijskega bloka (denimo Španija in Portugalska) dobila precej manj točk pri vzhodnih državah; izjema je Norveška, ki so jo zlasti ruske države uvrstile zelo visoko – tudi od tod najbrž njena visoka končna uvrstitev.
Tu lahko razlog za skepso torej potrdimo – rezultati glasovanja se zelo razlikujejo po posameznih blokih. Poglejmo, ali je podobno z drugim ključnim vprašanjem: ali omenjene pristranskosti torej nujno usodno vplivajo na končni rezultat?
Žal tu ne moremo odgovoriti v podobno prepričljivem tonu. Za primerjavo sem napravil kratko simulacijo rezultatov, kjer sem število sodelujočih držav skušal uravnotežiti z uporabo uteženih koeficientov. V zahodnem in nordijskem bloku je tako trenutno 16 držav, v vzhodnem (Balkan+Rusija+druge vzhodne države) pa 25. Kaj se torej zgodi, če rezultate vzhodnega bloka zmanjšamo za ustrezen koeficient, in s tem napravimo (sicer zelo površno) simulacijo nepristranske situacije. Poglejmo rezultate:
1. Rusija 199 (vsi rezultati so zaokroženi na nič decimalk)
2. Grčija 168
3. Ukrajina 167
4. Armenija 150
5. Norveška 139
6. Srbija 114
7. Turčija 113
8. Izrael 94
9. BiH 89
10. Azerbajdžan 85
Lahko ugotovimo, da so rezultati zelo podobni dejanskim: do zamenjave je prišlo na drugem in tretjem mestu (Grčija in Ukrajina), ter na mestih 8-10. Čeprav se razmerja spremenijo, je to premalo, da bi zgolj iz teh rezultatov lahko govorili, da so pristranskosti usodno krojile letošnji Evrosong.
Še ena primerjava je na mestu. Glede na to, da države Vzhoda številčno prekašajo Zahod pri glasovanju, kaj bi se zgodilo, če bi se situacija obrnila – če bi torej glasovalo obrnjeno razmerje zahodnih in vzhodnih držav. Poglejmo simulirane rezultate:
1. Rusija 237
2. Grčija 216
3. Ukrajina 208
4. Armenija 189
5. Norveška 184
6. Turčija 152
7. Srbija 142
8. BiH 117
9. Izrael 116
10. Portugalska 105
Ponovno ni prišlo do radikalnejših premikov: poleg prej opaženih zamenjav sta zamenjali mesti še Turčija in Srbija, na lestvici pa se pojavi tudi Portugalska. Lahko opazimo tudi precejšnje zmanjšanje razlik med državami. Vsekakor pa zmagovalka, torej Rusija, ostane nepreklicno ista.
Kaj lahko torej na kratko zaključimo iz prikazanega ter iz debate na blogu? Z zagovorniki Evrosonga se lahko vendarle strinjamo, da pristranskosti ne vplivajo nujno usodno na rezultate, kljub temu, da avtorji neodvisnih strokovnih študij (zlasti Gatherer 2006) opozarjajo, da so v preteklih letih pristranskosti krojile zmagovalca kar dveh prireditev, kjer je bil uporabljen televoting. Opazili pa smo velike razlike med bloki, kar priča o različnih skupinah mnenj po Evropi. Ali so te posledica različnih okusov, trenutnih glasbenih trendov, geografskih, kulturnih in političnih razlik, ali celo sklepanja neformalnih zavezništev, ostaja odprto vprašanje, ki bo še naprej burilo duhove po Evropi. Evrosong je prireditev, ki po obsegu, proračunu in gledanosti gotovo spada med največje kulturne prireditve na svetu. Poleg tega je morda trenutno ena najdoslednejših simulacij evropskega srečevanja in zlivanja identitet. Zato ostaja pomembno vprašanje, kaj bo iz njega nastalo v prihodnosti, in kako preprečevati številne konflikte, ki jih poraja.
P.S.: Žal se mi to zdi zame vendarle ne dovolj pomembno vprašanje, in se zaradi časovne stiske iz debate še enkrat poslavljam.
