V krizi smisla tiči misel






         

7.06.2008

Nič pretresljivega – ali vendar?

Zapisano pod: Glasba, jazz, itd..., Kulturna ekonomika — andee - 7.06.2008

Ta sestavek je namenjen odgovoru na debato, ki se razvila na strani http://simonarebolj.blog.siol.net/2008/05/27/eurosong-je-slovencem-prespricana-osnovna-sola-za-okus/. V debati sem sam postavil trditev, da je glasovanje na Evrosongu podvrženo številnim neglasbenim vplivom, in sem se zato vprašal, ali je njegova verodostojnost še upravičena. Na tem mestu se ne bomo spuščali v vsebinske podrobnosti, ki bodo morda tema enega naslednjih zapisov, prikazali pa bomo kratko analizo in simulacijo rezultatov letošnjega Evrosonga, v luči t.i. blokovskih delitev. 

Vsi vemo, da veliko držav glasuje očitno pristransko, sam sem tako v omenjeni debati navedel primer glasovanja Slovenije in Cipra. V zadnjih nekaj letih smo Slovenci podeljevali najboljše točke skoraj izključno državam bivše Jugoslavije:
2008: 12 Srbija, 10 BiH, 8 Hrvaška;
2007: 12 Srbija, 10 Makedonija, 8 BiH;
2006: 12 BiH, 10 Hrvaška, 8 Finska;
2005: 12 Hrvaška, 10 Srbija&Čr.Gora, 8 BiH;
2004: 12 Srbija&ČG, 10 BiH, 8 Ukrajina, 7 Makedonija
dlje v preteklosti pa denimo
1995: 12 Hrvaška, 1998: 12 Hrvaška, 1999: 12 Hrvaška.

Še veliko bolj enosmerno je bilo podeljevanje točk Cipra v istih letih:
2008: 12 Grčija; 2007: 12 Grčija; 2006: 12 Grčija; 2005: 12 Grčija; 1999: 12 Grčija; 1998: 12 Grčija; 1995: 12 Grčija.

Podobnih primerov lahko naštejemo še celo vrsto: bratsko podeljevanje točke držav bivše Sovjetske zveze, Jugoslavije, drugih balkanskih držav, ‘vikinškega lobija’, itd. Primeri so očitni iz vpogleda v rezultate prejšnjih Evrosongov, dostopnih na straneh Wikipedije, zato jih ne bom navajal posebej. 

Sami pa si oglejmo, ali in kako so podobne bratske in lobistične povezave vplivale na rezultate letošnjega Evrosonga. 

Tabela rezultatov finalne prireditve je bila sledeča:
1. Rusija              272
2. Ukrajina         230
3. Grčija              218
4. Armenija        199
5. Norveška       182
6. Srbija              160
7. Turčija            138
8. Azerbajdžan   132
9. Izrael              124
10. BiH                110 

Za boljšo predstavo lahko razdelimo sodelujoče države v šest blokov, pri čemer sledimo tako delitvam iz strokovne literature kot splošnim opažanjem iz preteklih prireditev. Države tako lahko razdelimo v:
- Zahodni blok: Francija, Irska, Španija, Velika Britanija, Nemčija, Švica, Belgija, Nizozemska, Portugalska, Andora, San Marino
- Nordijski blok: Islandija, Danska, Švedska, Norveška, Finska
- Balkanski blok: Turčija, Ciper, Grčija, Slovenija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Albanija, Bolgarija, Srbija, Črna gora
- Blok bivših ruskih republik: Estonija, Latvija, Litva, Rusija, Azerbajdžan, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Armenija, Gruzija
- Blok drugih vzhodnih držav: Madžarska, Poljska, Romunija, Češka
- Druge države: Izrael, Malta 

Zdaj pa si postavimo eno od dveh glavnih vprašanj: ali bloki glasujejo različno? Ali so torej rezultati glasovanja odvisni od geografske in kulturne pripadnosti držav? Žal lahko na to vprašanje odgovorimo pritrdilno, sodeč po rezultatih letošnjega Evrosonga. Poglejmo:
Glasovanje zahodnih držav:
1.      Grčija              73
2.      Armenija        60
3.      Turčija            58
4.      Portugalska   58
5.      Ukrajina         37
6.      Španija           36
7.      Norveška       36
8.      Srbija              35
9.     Rusija           33
10.    Latvija           32 

Glasovanje nordijskih držav:
1.      Islandija          35
2.      Norveška        34
3.      Danska            29
4.      BiH                   28
5.      Švedska          23
6.      Francija           20
7.      Finska              18
8.      Ukrajina          15
9.      Rusija           15
10.    Srbija              14 

Glasovanje balkanskih držav:
1.      Grčija              76
2.     Rusija            73
3.      Srbija              65
4.      Ukrajina         61
5.      BiH                  55
6.      Armenija        55
7.      Albanija          43
8.      Turčija            30
9.      Azerbajdžan   27
10.    Izrael              26 

Glasovanje bivših ruskih držav:
1.      Rusija            98
2.      Ukrajina          60
3.      Gruzija            56
4.      Norveška        56
5.      Izrael               46
6.      Azerbajdžan   44
7.      Armenija         40
8.      Grčija              27
9.      Turčija            27
10.    Francija          21 

Glasovanje drugih vzhodnih držav:
1.      Rusija             33
2.      Azerbajdžan     31
3.      Grčija                28
4.      Armenija          28
5.      Ukrajina           27 

Glasovanje ‘neuvrščenih’:
1.      Ukrajina          20
2.      Rusija           20
3.      Švedska          13
4.      Norveška        10
5.      Islandija          10 

Opazimo torej velike razlike v glasovanju po blokih. V zahodnem in nordijskem bloku je kasnejša zmagovalka Rusija dobila precej manj točk kot drugod, in je uvrščena pri obeh šele na deveto mesto. Nasprotno pa so ji bivše ruske države podelile veliko več točk od drugouvrščene Ukrajine (98:60), da o prednosti pred drugimi državami ne govorimo. Prav tako lahko opazimo, da je večina (sicer redkih!) visoko uvrščenih predstavnic zahodnega in nordijskega bloka (denimo Španija in Portugalska) dobila precej manj točk pri vzhodnih državah; izjema je Norveška, ki so jo zlasti ruske države uvrstile zelo visoko – tudi od tod najbrž njena visoka končna uvrstitev. 

Tu lahko razlog za skepso torej potrdimo – rezultati glasovanja se zelo razlikujejo po posameznih blokih. Poglejmo, ali je podobno z drugim ključnim vprašanjem: ali omenjene pristranskosti torej nujno usodno vplivajo na končni rezultat?  

Žal tu ne moremo odgovoriti v podobno prepričljivem tonu. Za primerjavo sem napravil kratko simulacijo rezultatov, kjer sem število sodelujočih držav skušal uravnotežiti z uporabo uteženih koeficientov. V zahodnem in nordijskem bloku je tako trenutno 16 držav, v vzhodnem (Balkan+Rusija+druge vzhodne države) pa 25. Kaj se torej zgodi, če rezultate vzhodnega bloka zmanjšamo za ustrezen koeficient, in s tem napravimo (sicer zelo površno) simulacijo nepristranske situacije. Poglejmo rezultate:
1.      Rusija              199 (vsi rezultati so zaokroženi na nič decimalk)
2.      Grčija              168
3.      Ukrajina         167
4.      Armenija        150
5.      Norveška       139
6.      Srbija              114
7.      Turčija            113
8.      Izrael               94
9.      BiH                   89
10.    Azerbajdžan   85 

Lahko ugotovimo, da so rezultati zelo podobni dejanskim: do zamenjave je prišlo na drugem in tretjem mestu (Grčija in Ukrajina), ter na mestih 8-10. Čeprav se razmerja spremenijo, je to premalo, da bi zgolj iz teh rezultatov lahko govorili, da so pristranskosti usodno krojile letošnji Evrosong. 

Še ena primerjava je na mestu. Glede na to, da države Vzhoda številčno prekašajo Zahod pri glasovanju, kaj bi se zgodilo, če bi se situacija obrnila – če bi torej glasovalo obrnjeno razmerje zahodnih in vzhodnih držav. Poglejmo simulirane rezultate: 

1.      Rusija              237
2.      Grčija              216
3.      Ukrajina         208
4.      Armenija        189
5.      Norveška       184
6.      Turčija            152
7.      Srbija              142
8.      BiH                  117
9.      Izrael              116
10.    Portugalska   105 

Ponovno ni prišlo do radikalnejših premikov: poleg prej opaženih zamenjav sta zamenjali mesti še Turčija in Srbija, na lestvici pa se pojavi tudi Portugalska. Lahko opazimo tudi precejšnje zmanjšanje razlik med državami. Vsekakor pa zmagovalka, torej Rusija, ostane nepreklicno ista. 

Kaj lahko torej na kratko zaključimo iz prikazanega ter iz debate na blogu? Z zagovorniki Evrosonga se lahko vendarle strinjamo, da pristranskosti ne vplivajo nujno usodno na rezultate, kljub temu, da avtorji neodvisnih strokovnih študij (zlasti Gatherer 2006) opozarjajo, da so v preteklih letih pristranskosti krojile zmagovalca kar dveh prireditev, kjer je bil uporabljen televoting. Opazili pa smo velike razlike med bloki, kar priča o različnih skupinah mnenj po Evropi. Ali so te posledica različnih okusov, trenutnih glasbenih trendov, geografskih, kulturnih in političnih razlik, ali celo sklepanja neformalnih zavezništev, ostaja odprto vprašanje, ki bo še naprej burilo duhove po Evropi. Evrosong je prireditev, ki po obsegu, proračunu in gledanosti gotovo spada med največje kulturne prireditve na svetu. Poleg tega je morda trenutno ena najdoslednejših simulacij evropskega srečevanja in zlivanja identitet. Zato ostaja pomembno vprašanje, kaj bo iz njega nastalo v prihodnosti, in kako preprečevati številne konflikte, ki jih poraja.

P.S.: Žal se mi to zdi zame vendarle ne dovolj pomembno vprašanje, in se zaradi časovne stiske iz debate še enkrat poslavljam.

  • Share/Bookmark


1 komentar »

  1.   Marko — 13.12.2011 @ 17:46

    Zanimivo no ,..

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |