V krizi smisla tiči misel






         

8.10.2009

Kozmus in/ni kozmos

Zapisano pod: miks — andee - 8.10.2009

Lep pozdrav po krajšem času,

najprej opomba, da obljuba dela dolg, in kljub temu, da najbrž tega nihče ne spremlja, nameravam izpolniti obe dani obljubi – o več in lepših fotografijah ene (kot nekdo, ki se profesionalno in vsakodnevno srečuje s kipi, si upam trditi) najboljših in najlepših javnih skulptur pri nas v zadnjih letih, kipa Gnezdo za Noordunga avtorja Gregorja Kregarja, ki je tri tedne stal pred ljubljanskim Magistratom in bo morda tudi trajno stal na eni mestnih lokacij v Ljubljani; ter o komentarju k študiji o ustvarjalnosti v Evropi izpod peresa zame kontroverzne belgijske agencije KEA European Affairs.

V tem zapisu pa le komentar k odločitvi Primoža Kozmusa, za katero sem zaradi napetega urnika zadnjih dni zvedel šele pred nekaj urami. Priznam, da sem kar globoko razočaran – in verjetno/zagotovo nisem edini. Verjamem, da komentatorji, ki Primoža ’spremljajo zadnjih 15 let’ in vedo, da se bodo z njim gotovo še srečevali, lahko govoričijo o tem, kako je ‘nehati na vrhuncu kariere fantastično’ in podobne bedarije. Da se razumemo – popolnoma spoštujem Primoževo odločitev, do katere ima kot vsak posameznik legitimno pravico. Vendar si je v razpravah o rentah športnikom (s katerimi sicer njegova odločitev nima neposredne povezave, kar se mi zdi potrebno poudariti) vzel pravico in govoril kot javna osebnost. Torej si verjetno tudi sam lahko vzamem pravico in o njegovi odločitvi (javno) povem svoje mnenje.

Menim (oziroma je to očitno), da ima Primož sposobnosti za doseganje vrhunskih rezultatov na svetovni ravni. Če ni bil dopingiran (v kar verjamem), lahko svoje sposobnosti tudi razvija naprej, kot vsak vrhunski športnik. Ali lahko doseže svetovni rekord ali ne, je pravzaprav v tem hipu in za to razpravo precej nepomembno. Kar pa je pomembno in tudi najbolj boli, je spoznanje, da ne (z)more na svoji poti vztrajati. Zagotovo je hudičevo težko priti na vrh, na katerem koli področju – kot nekdanji udeleženec olimpiade v matematiki in sedanji doktorski študent na področju kulturne ekonomike morda lahko delno sodim o tem. Vendar je pravi izziv za športnika (umetnika, znanstvenika, podjetnika, …) na vrhu tudi vztrajati. Šele tedaj menim, da lahko nekoga imenujemo velika osebnost. V športu sta denimo takšni osebnosti gotovo Roger Federer in Michael Schumacher. Federer je gotovo kdaj pomislil o odhodu, ko ga je prehitel Nadal in so ga pričeli premagovati do tedaj nemisljivi tekmeci. Kljub temu je vztrajal in vztraja – čeprav bi po Kozmusovi argumentaciji že prej vsako leto zapored lahko razmišljal o odhodu.

Kozmusa vsekakor podpiram in verjamem, da je eden najboljših slovenskih športnikov zadnjih let. Vendar z grenkobo sprejemam, da iz osebnih razlogov, kakršni koli že so (razen, če so seveda plod višje sile), kariero končuje tam, kjer se je šele začela. Seveda bo sedaj kopica komentarjev s slogu ‘Primož, hvala’, ‘Primož, ti si bil naša luč’ ipd. Veliko medijske pozornosti bo posvečeno temu odhodu, in gotovo tudi morebitnemu ponovnemu prihodu. Vendar je to pozornost v slogu Damjana Murka – tista, ki se hrani sama s seboj. Pustimo torej možaku oditi, in spoštujmo njegove dosežke, vendar je potrebno biti tudi jasen: prava pot dokazovanja velikega športnika je (bila) še pred Primožem. Zato hvala za vse, vendar se mora tudi Primož zavedati razočaranja, ki ga je povzročil, in se nanj in na to odločitev spomniti vsakič, ko bo govoril o svojih dosežkih.

Vsekakor pa zares upam in verjamem, da bo našel moč in voljo, da bo kljub težavam vztrajal na svoji uspešni poti, oziroma se, če so razlogi, ki jih še ni razkril, resnično višje narave, tudi opravičujem.

P.S.: K temu bi po premisleku samo dodal: tudi samemu mi mnogokrat ni uspelo na svoji poti vztrajati, tisti, ki me bolje poznajo, vedo o čem govorim. Morda prav v tem vidim in prepoznam Primoževo odločitev in se mi zato zdi še toliko bolj obžalovanja vredna. A seveda je vsak svoje sreče kovač.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |