V krizi smisla tiči misel






         

27.12.2009

Novo leto in rezime

Zapisano pod: miks — andee - 27.12.2009

Verjetno velja ob koncu leta razmisliti o povedanem doslej. V tem letu sta mi, kar se tiče mojega bloganja, ostala v mislih dva dogodka: prvič, da sem se bloganja lotil malo bolj (ali pa malo manj, glede na intenzivnost angažmaja v tisti sicer osamljeni debati v 2008) resno. Drugič, po odzivih na zadnji prispevek o delavcih in razlogih za krizo. Priznam, da sem, kot verjetno vsak bloger, vesel odzivov na svoje misli, čeprav to dejansko ni moj osnovni razlog za pisanje bloga. Sicer sem ob nekaterih prispevkih v 2009 zasledil precej velik odziv branosti bloga (vsaj zame), odziva pa skoraj nobenega. Nakar se je po zadnjem prispevku, ki je bil resda zelo oster, vsulo komentarjev, večinoma v slogu ‘Rožle, ti si cepec’ ali ‘Prvič in zadnjič berem tvoj blog’. Ker na nekatere zadnje prispele od teh komentarjev nisem odgovoril, velja nekaj zaključkov dodati tukaj.

Od misli, izraženih v tem prispevku ne odstopam. Večina debate o zvišanju minimalne plače in težkih delavskih pogojih se mi zdi zelo pomembne (to bi poudaril), vprašanje, kako preživeti s tako nizko plačo pa je hud problem, čeprav se v takšni ali drugačni obliki pojavlja v večini sistemov in obdobij. Vendar pa se mi zdi hud (in morda v tem trenutku skoraj še hujši) problem prevladovanje demagogije in nestrpnosti (vsaj) v slovenski družbi. Ljudi, ki izražajo svoje misli, ne presojamo več po tem, kaj dejansko povedo, pač pa po tem, kako se sliši, to kar izrečejo (ali morda po kakšnem odlomku iz njihovih besed, ki se prilega našemu odnosu do sveta), in predvsem samo po tem, kakšen je naš prvi občutek, ko slišimo/preberemo njihove misli. Na večino misli, ki so drugačne od splošnih ‘resnic’, reagiramo militantno, kot bi nas nekdo želel ogrožati in napasti. Seveda sam verjamem v preprosto dejstvo, da je (razen v totalitarnih režimih in situacijah) naše mišljenje stvar nas samih, in nas lahko soočenje s (kakršnim koli) drugačnim razmišljanjem lahko le obogati, oz. nam vzeti prav gotovo ne more ničesar. Žal je v slovenskih medijih, na forumih, in, da, žal, in kot največji problem, tudi v akademskih krogih, vse preveč ‘zagovorništva’, ‘boja za stvar’ in svoja ‘prepričanja’, skratka bistveno preveč politike in političnega in bistveno premalo dejanske vsebine. Ne bi rad težil, ampak v Sloveniji se mi zdi eklatanten predvsem primer Mrkaića in t.i. mladoekonomistov, ki so bili ob gospodarski krizi dobesedno izbrisani, predvsem pa že prej neke resne konstruktivne debate z njihovimi stališči v našem prostoru žal nismo bili sposobni (po mojem mnenju je bila le-ta ali skrajno zagovorniška in slepo sledilna ali skrajno odklonilna in primitivna). Verjamem, da se na ta način sicer reproducirajo neke splošne, v slovenskem prostoru veljavne ’resnice’ (se ponavljam), vendar je prav to po mojem mnenju razlog, ki inhibira (in dela precej dolgočasne in ponavljajoče se) intelektualne debate pri nas. In, vsaj na dolgi rok, tudi delavcem ne prinaša nič dobrega.

Skratka, vsem želim veliko uspeha in lepih misli in občutkov v novem letu, vsekakor pa me zaenkrat še vedno veseli, da imam možnost svoje misli in umotvore objavljati tule.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |