Najprej povezava do po mojem mnenju (kot ponavadi) zelo dobro in korektno spisanega članka Polone Balantič: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/procesiranje-trzaskega-konstruktivisticnega-ambienta-ni-postmodernisticna-sala/226385
Ampak ni članek tisto, kar bi me motilo. Moti me strahovita pozornost, ki jo Dragan Živadinov požanje za vsak svoj projekt v slovenskem prostoru. Ali je to zato, ker so ti projekti res tako dobri in pomembni (iz osebnega znanstva lahko sicer potrdim, da je Dragan resnični obsedenec z sodobno umetnostjo in jo diha in je) ali preprosto zato, ker se nič drugega pri nas ne dogaja? Kje je torej resnični pomen teh projektov in kaj nam povedo o sodobni družbi in kulturi? Iskreno priznam, da meni takorekoč ničesar relevantnega… Da je sila gravitacije zadnja nepremagana sila? Ali ne živimo v svetu, kjer je cel kup ‘nepremagljivih sil’, ki nas določajo in s katerimi smo kot ljudje prisiljeni živeti (pa še prav lepo nam je velikokrat pri tem…)? Kot denimo svet, družba, soljudje, kozmos/vesolje in še številne druge. Zakaj bi torej projekti, kot je bilo Živadinovovo skakanje po breztežnostnem prostoru vesoljske postaje (khm, kozmokinetično gledališče oz. postgravitacijska umetnost…) pomenili karkoli zares relevantnega za nas? Razen nekega dovrševanja modernističnega vzorca hlastanja izpolnitve razsvetljenskega projekta iskanja vedno novega, oziroma bolje, dovrševanja nekih form umetnosti, ki so bile že zdavnaj dovršene in preživete. Ali res ne zmoremo česa boljšega, ali z besedami kulturologije: ali res ni kaj boljšega na kakšnem drugem kanalu?
P.S.: Mimogrede, čeprav se ne nanaša na temo: zelo veliko berem (ali se vsaj trudim brati) te dni, zato tudi malo manj pozornosti namenjene temu blogu z moje strani. Hvala za vse komentarje, upam, da bo debata tekla, in bom vsaj na tiste komentarje, ki se neposredno nanašajo na prispevke, skušal čimprej tudi odgovoriti.
V tej rubriki tokrat nekaj ameriške elektronske, rahlo ‘depeche-modeovske’ glasbe – Necessary Response: Vapor. Najdeno ta teden.
Več o projektu Necessary Response na http://en.wikipedia.org/wiki/Necessary_Response.
V zvezi s temle prispevkom http://andee.blog.siol.net/2009/08/03/vzpostavljena-mednarodna-mailing-lista-culturecon-na-ljudmili/, javljam, da je bil končno vzpostavljen tudi blog oz. spletna stran projekta Cultur.Econ, namenjena raziskovanju, objavam in najavam s tega področja tudi v mednarodnem merilu. Predvsem pa vsaj zaenkrat z najavo septemberskega simpozija o Ekonomiki likovne umetnosti na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Še povezava do spletne strani: http://cultureconwebsite.blogspot.com/2010/03/welcome-message.html.
(Ponovno) prek Michaela Rushtona objavljam tole ameriško ‘debato’ o najpomembnejših knjigah, ki jih je kdo od pomembnejših blogerjev prebral. Debato je, kot še mnoge druge, sprožil ekonomski ‘opinion-setter’ in enfant-terrible kulturne ekonomike, Tyler Cowen.
nekaj odzivov:
Tyler Cowen:
1) Platon: Dialogi
2) Susan Love Brown: The Incredible Bread Machine
3) Ayn Rand (nekaj za Simonino dušo): Capitalism: The Unknown Ideal
4) Friedrich A. Hayek: Individualism and Economic Order
5) John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money
6) John Stuart Mill: Autobiography
7) Willard van Orman Quine: Word and Object
8 ) Derek Parfit: Reasons and Persons
9) Camille Paglia: Sexual Personae
10) Marcel Proust: Remembrance of Things Past
http://www.marginalrevolution.com/marginalrevolution/2010/03/books-which-have-influenced-me-most.html
Druge odzive lahko najdete tukaj:
Matt Yglesias:
http://yglesias.thinkprogress.org/archives/2010/03/influential-books.php
Bryan Caplan:
http://econlog.econlib.org/archives/2010/03/my_book_list.html
Jacob T. Levy:
http://jacobtlevy.blogspot.com/2010/03/ten-most-influential-books-see-tyler.html
Russell Fox:
http://inmedias.blogspot.com/2010/03/influential-actually-published-actually.html
Will Wilkinson:
http://www.willwilkinson.net/flybottle/2010/03/19/books-that-have-influenced-me-the-most/
Kieran Healy:
http://crookedtimber.org/2010/03/20/ten-influential-books/
Ivar Hagendoorn:
http://www.ivarhagendoorn.com/blog/digressions/books-which-have-influenced-me-most
Ta-Nehisi Coates
http://www.theatlantic.com/culture/archive/2010/03/all-the-other-blogs-are-doing-it/37805/
Še moj izbor petnajstih (brez posebnega vrstnega reda):
1) N. Luhmann: Oekologische Kommunikation: Kann die Moderne Gesellschaft sich auf Oekologische Gefahrdungen Einstellen?
2) N. Luhmann: Die Wissenschaft der Gesellschaft
3) N. Luhmann: Soziale Systeme
4) B.S. Frey, W.W. Pommerehne: Muses and Markets / Muze na trgu
5) D. Throsby: Economics and Culture
6) S. Freud: Metapsihološki spisi
7) C.G. Jung: Spomini, sanje, misli
8 ) J. Lacan: Štirje temeljni koncepti psihoanalize
9) M. Friedman: Capitalism and Freedom
10) F. Nietzsche: Volja do moči
11) C. Levi-Strauss: Divja misel
12) M. Heidegger: Evropski nihilizem
13) M. Foucault: Vednost-oblast-subjekt
14) U. Beck: Družba tveganja
15) R. Inglehart: Modernisation and Postmodernisaton
Pa vaš seznam knjig?
Pozdrav še drugič danes,
samo zapis, da mislim, da se je počasi v meni sestavilo tisto, o čemer sem govoril tukaj: http://andee.blog.siol.net/2010/03/02/economics-meets-culture-izgrajevanje/. Skratka, v bodoče skušam raziskovati ekonomijo in kulturno ekonomiko skozi Luhmanna, v luči (tudi vseh ostalih) teorij s področja raziskovanja kulture. Čeprav je na konferenci kulturnih ekonomistov v Bostonu 2008 moj mentor spregovoril o tem, da je prihodnost raziskovanj v ekonomiji v povezovanju ekonomije in psihologije, sam ne mislim tako (sem pač težak, saj vem 
). Na tem področju sta nenazadnje Nobela dobila Kahneman in Smith leta 2002, tudi sicer je to povezovanje že zelo prisotno, in iskreno rečeno sam v tem ne vidim posebne prihodnosti ali resnično novih točk raziskovanja.
Mislim, da je prihodnost (oziroma nekaj, kjer je bilo doslej storjenega bistveno premalo) raziskovanj v ekonomiji v povezovanju ekonomije z drugimi družbenimi vedami: sociologijo, antropologijo in etnologijo, kulturologijo, filozofijo (ta sicer ni družbena veda v klasičnem smislu). In prav tu vidim del svojega poslanstva v prihodnjih letih. Torej razmisliti, da kakšen način lahko premostimo velik razkorak, ki je denimo tudi pri nas prisoten med ekonomijo kot tisto, ki se pogosto povezuje z nekakšnim ‘tršim’, ‘konzervativnim’, ‘desničarskim’, ‘neoliberalnim’ načinom razmišljanja, in drugimi, ‘mehkejšimi’, pogosto bolj levo politično opredeljenimi vedami. Kje torej tu najti most, ki bo resnično nekaj povedal o sodobni družbi (in ne bo zgolj povezovanje zaradi povezovanja in objavljanja člankov samega)?
Iskreno upam, da bom nekoč lahko poročal o rezultatih tega projekta. Če ni vse le še ena utvara na moji poti.
Evo, poln zadovoljstva po pretrpljenih dnevih in nočeh ( ) imam svoj dragi ( 
) domači laptop spet pred sabo. Naj priporočim računalniški servis, kjer resnično teče vse kot mora, in sem vsaj sam vedno dobil prave storitve za dokaj poceni cene:
Digitim Servis
Stegne 25, Ljubljana
gospod Vojo (obvezno!)
http://www.itis.si/DIGITIM-SERVIS?4725744
Toliko, in se beremo/pišemo.
Tale link sem našel prek prijatelja (s phd študija), ki tudi sam prihaja s Kosova:
http://www.facebook.com/#!/pegjsh?ref=nf
Ni kaj, vredno posnemanja in upoštevanja… Ali pač ne?
Z besedami tega prijatelja: ‘nice thing’.
P.S.: Na morebitne komentarje bom lahko odgovarjal šele jutri, iz razlogov navedenih v preteklem postu – (p)okvarjen domači računalnik…
Pozdrav vsem,
žal je stanje pri meni precej porazno oz. kaotično: sesul se mi je domači računalnik, podatki so baje sicer ohranjeni, z izjemo izbrisa vseh e-mailov (grrrrrrr!!!). Tako, jutri dobim popravljenega, z novim C diskom (na veliko srečo sem vse podatke shranjeval na E disk, in so tako vsi (!!, vsaj upam) rešeni).
Tako, ukvarjam se predvsem s sestavljanjem teoretske pozicije, o kateri sem govoril pred tedni (Economics meets Culture). Zato in v ta namen sočasno berem (skušam brati) Luhmannovi Art as a Social System in Društvene sisteme (prevod Soziale Systeme v srbščino), ter nekaj (mikro)ekonomskih člankov, ki jih je napisal prijatelj z ene od poletnih šol, ki sicer predava (predvsem teorijo iger in teorijo pogodb) na univerzi v Moskvi.
Toliko, več, ko bo kaj narejenega in dograjenega, sicer pa vas puščam s spotom, ki vsaj mene spomni na Boston in moj prvi (in zaenkrat edini) obisk ZDA. Pesem, ki je v originalu The Police tudi sicer ena od mojih najljubših.
