V krizi smisla tiči misel

Pozdrav še drugič danes,
samo zapis, da mislim, da se je počasi v meni sestavilo tisto, o čemer sem govoril tukaj: http://andee.blog.siol.net/2010/03/02/economics-meets-culture-izgrajevanje/. Skratka, v bodoče skušam raziskovati ekonomijo in kulturno ekonomiko skozi Luhmanna, v luči (tudi vseh ostalih) teorij s področja raziskovanja kulture. Čeprav je na konferenci kulturnih ekonomistov v Bostonu 2008 moj mentor spregovoril o tem, da je prihodnost raziskovanj v ekonomiji v povezovanju ekonomije in psihologije, sam ne mislim tako (sem pač težak, saj vem ). Na tem področju sta nenazadnje Nobela dobila Kahneman in Smith leta 2002, tudi sicer je to povezovanje že zelo prisotno, in iskreno rečeno sam v tem ne vidim posebne prihodnosti ali resnično novih točk raziskovanja.

Mislim, da je prihodnost (oziroma nekaj, kjer je bilo doslej storjenega bistveno premalo) raziskovanj v ekonomiji v povezovanju ekonomije z drugimi družbenimi vedami: sociologijo, antropologijo in etnologijo, kulturologijo, filozofijo (ta sicer ni družbena veda v klasičnem smislu). In prav tu vidim del svojega poslanstva v prihodnjih letih. Torej razmisliti, da kakšen način lahko premostimo velik razkorak, ki je denimo tudi pri nas prisoten med ekonomijo kot tisto, ki se pogosto povezuje z nekakšnim ‘tršim’, ‘konzervativnim’, ‘desničarskim’, ‘neoliberalnim’ načinom razmišljanja, in drugimi, ‘mehkejšimi’, pogosto bolj levo politično opredeljenimi vedami. Kje torej tu najti most, ki bo resnično nekaj povedal o sodobni družbi (in ne bo zgolj povezovanje zaradi povezovanja in objavljanja člankov samega)?

Iskreno upam, da bom nekoč lahko poročal o rezultatih tega projekta. Če ni vse le še ena utvara na moji poti.