V krizi smisla tiči misel






         

14.04.2010

Sah, Stiglitz 1986: Kdaj je tržni kapitalizem učinkovitejši od hierarhičnih struktur?

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 14.04.2010

Objavljam samo referenco, do katere sem se dokopal pri študiju – prispevek Raaja Kumarja Saha in Josepha E. Stiglitza (v svojem pred-nobelovskem času) o učinkovitosti ekonomskih sistemov, iz American Economic Review 1986: http://ideas.repec.org/a/aea/aecrev/v76y1986i4p716-27.html. Downloadable na spletni bazi JSTOR. 

Glede na vir, prek katerega sem prišel do članka, in glede na v kratkem prebrani članek, avtorja vrednotita prednosti hierarhije oz. centralizirane strukture (primer komunizma) in poliarhije oz. decentralizirane strukture (primer tržnega modela kapitalizma). Ugotovitve so zelo zanimive. V statistiki ločimo napake tipa I (ko zavrnemo dejansko pravilno trditev) in tipa II (ko sprejmemo dejansko napačno trditev). Avtorja v analizi pokažeta, da hierahični model zmanjšuje napake tipa II, torej je v njem težje priti skozi s slabimi projekti, verjetno torej zvišuje ‘kvaliteto’, medtem ko je v poliarhičnem modelu zmanjšana verjetnost napak tipa I, torej zavrnitve dobrih projektov. Torej (to lahko verjetno opazimo tudi dejansko) je v demokraciji oz. v bolj svobodni, razpršeni, ‘tržni’ strukturi, večja možnost, da svoj projekt razvijete, in je več možnosti za raznolikost projektov. V nasprotju s tem je v hierarhičnih, centraliziranih modelih preprosto težje ‘priti zraven’, ali v ekonomskem jeziku, obstajajo bistveno večje vstopne ovire. Je pa morda/najbrž bolj poskrbljeno za ‘kakovost’, ki tako skrbi nekatere naše dušebrižnike.

Skratka, realnost je seveda nekje vmes, in to je pomankljivost članka, ki se je avtorja zavedata, in je bila po mojem sicer zaenkrat zelo skopem pregledu v kasnejših odzivih na članek temeljiteje obravnavana (za več podatkov boste morali ali počakati, ali pa napraviti lasten research). Nudi pa številne možne vzporednice, poleg očitne na komunizem in kapitalizem:

- Nič čudnega, da v razcvetu kapitalizma pride do ‘konca metanarativov’, konca velikih zgodb in ideologij (hm, ali res?). In do (kao) konzervativnih stališč postmodernistov, ki jih nič več ne zanima ‘boj za osvoboditev proletariata’, in podobne v tem času močno relativizirane floskule, velike zgodbe. Zakaj? Ker je to preprosto do skrajnosti radikalizirano stališče iz našega članka, torej da je v dobi tržnega kapitalizma osnovna vrednota (in prednost) demokracija, svoboda, razpršenost, heterarhičnost družbe. In torej večja možnost (morda večja kot kdajkoli poprej in kasneje), da uresničimo svoj projekt. American dream torej.

- Če je osnovni cilj, ki ga želimo v neki organizaciji doseči, zgolj in samo kvaliteta, je boljša struktura hierarhija. Zgledi vodenja in dirigiranja orkestrov in podobnih struktur govorijo svoje.

- Najverjetneje pa sta oba tipa modelov zgolj skrajnosti. V realnosti sta nam najbrž pomembna tako kvaliteta, kot dostopnost, zato je zanimivo vprašanje predvsem ovrednotenje v članku predstavljenih trditev skozi vsakokratni kontekst in cilje organizacije, projekta, strukture. Vrednotenje tudi ali predvsem v smislu merjenja, ki nam lahko da najboljšo (ali vsaj čimbolj točno) informacijo o tem, katero strukturo v dani situaciji (organizacijski, politični) izbrati za dosego željenih rezultatov.

- Še opazka, da je zanimivo, da je prav Stiglitz kasneje postal eden najglasnejših in najbolj znanih kritikov tržnega modela, in tudi Nobelovo nagrado dobil za raziskovanje situacij z asimetričnimi informacijami kot pokazateljev nezadostnosti čistega, neoklasičnega modela popolne konkurence.

- In še opozorilo, da je model obravnavan na primeru zelo preproste, dvocelične organizacijske strukture, in da so ga šele kasnejši avtorji razvili za bolj kompleksne sisteme.

Toliko, kot nekakšno delovno poročilo in zapis. Morda me bo kdo, ki to področje pozna bolje, dopolnil ali popravil, bom vsekakor vesel.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |