V krizi smisla tiči misel






         

26.07.2012

In še pravi “veliki”

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 26.07.2012

Ko bi več gradili na spodnjem seznamu ljudi, vzetih s spletne strani Inovatorskega centra ASI, bi bila morda tudi Slovenija lahko “velika in največja”:

ČLANI, KI SO V ZADNJIH TREH LETIH PREJELI NAJVIŠJA MEDNARODNA PRIZNANJA ZA INOVATIVNOST
•Aleksander Grum iz Ljubljane: sistem vertikalnega odpiranja oken na električni pogon
•Aleksander Polutnik iz Malečnika: električno monokolo
•Aleksander Schmidt iz Ljubljane: program za nagrajevanje in celostno merjenje učinkovitosti in medsebojnih odnosov v podjetju
•Alenka Rovan iz Kočevja: nova oblika knjige
•Alojz Tomazin iz Kopra: specialna glava in rezila za lahke motorne kose, več pripomočkov za poškodovane ljudi ali invalide
•Anica Rajh iz Šempetra: multivalentna peč
•Anže in Boris Sobočan iz Dobrove: interaktivna igrača
•Borut Tušar iz Cerknega: nova oblika pluga za obdelavo zemlje
•Damjan Jurjavčič iz Idrije: krogograf – vsesmerni prikazovalnik
•Damijan Ružič iz Žalca: set artiklov za trening borilne veščine »systeme«,
fotodetonacijski motor in protikavitacijski sistem za ladijske trupe in propelerje
•Dimitrij Čebulj iz Jesenic: mehanizem za ročni pogon tri ali več kolesnega vozila
•dr. Davorin Kralj iz Maribora: recikliranje gradbenih odpadkov iz lahkega betona in poliuretana
•dr. Anita Kovač Kralj iz Maribora: formaldehid kot hladilno sredstvo v toplotnih črpalkah
•dr. Borut Likar iz Ljubljane: zibka z motornim zibalom
•dr. Herman J. Traven iz Ljubljane: podaljšana tritočkovna opornica za hrbtenico in upogljivi endodontski sveder
•dr. Milan Divjak iz Celja: električni antibiotik
•Drago Čendak iz Izole: mini prenosni ostrivec verižnih žag
•Erika Drobnič iz Železnikov: pohištvo, ki raste in se razvija z otrokom
•Eric Raymond iz Radovljice: enosedežno jadralno letalo na solarni pogon
•Franc Just iz Kranja: elektromotor v pestu avtomobila
•Franc Krmelj iz Škofje Loke: protizdrsna naprava za obuvala
•Gašper Matjaž Preložnik iz Vojnika: “butarnik”, naprava za enostavno in hitro izdelavo butar
•Gregor Bizjak iz Šentjurja: najlažje platišče za dirkalne motocikle
•Gregor Pevc iz Trzina: varovalo nadzemeljskih vodov
•Igor Urban iz Ljubljane: umetno okameneli les – proces proizvodnje
•Ivan Gregorič iz Vogrskega: univerzalni samohodni kmetijski stroj in avtomatska visokotlačna naprava za črpanje in brizganje
•Ivan S. Klaneček iz Maribora: novi tehnološki sistemi za izboljšanje kvalitete gradnje in zdravo bivanje in sistem obnove in vzdrževanja kulturno-zgodovinskih zgradb in spomenikov
•Ivan Zrimšek iz Kamnika: sistem zgodnjega odkrivanja raka na dojkah
•Jakob Černoga iz Poljčan: zračna vodotesna obutev za manj glivičnih obolenj
•Janko Štifter iz Domžal: kopalniški in kuhinjski pripomoček za iztiskanje vsebine iz tub
•Jože Bider iz Rečice pri Savinji: rezalnik balirane živinske krme in diskasti sekalnik lesa
•Jože Cvetko iz Polzele: univerzalni separator
•Jože Stopar iz Senovega: avtomatsko-ročni gasilni sistem
•Jože Vlah iz Maribora: univerzalna rotacijsko-nihalna naprava
•Katja in Drago Vrhovnik iz Tunjic pri Kamniku: sistem izkoriščanja zemeljskih sevanj in energijskih centrov
•Konrad Ajster iz Krške vasi: termo-rotacijski motor
•Lucijan Premrl iz Podnanosa: magnetno držalo žarnice
•Luka Žnidaršič iz Ljubljane: pomožni električni pogon za jadralna letala
•mag. Lado Mihael Florjančič in Mojca Mihael iz Kopra: finosnovne naprave, ki krepijo imunski sistem in obogatijo živila
•Marjan Bergant iz Ljubljane: pripomoček za ročno čiščenje plevela med režami tlakovcev
•Marjan Drev iz Braslovč: sredstvo za zmanjšanje prahu in smradu, uničevanje računalniških dokumentov in podatkov
•Marjan Kejžar iz Sorice: izmenični postopek pridobivanja plina iz biomase
•Marjan Zupančič iz Grosupljega: vzgonski motor
•Matjaž Režek iz Maribora: elektroinštalacije brez tehničnega sevanja
•Milan Kolar iz Ljubljane: smuči za hojo po vodi
•Milena Potočnik iz Kamnika: priprava za razbremenjevanje hrbtenice
•Miloš Beltram iz Kopra: masažno-razgibalno ležišče
•Mira Juhart iz Kotelj: železniška transverzala – hotel na tirih
•Mitja Prelovšek iz Ljubljane: LightAct-interaktivni svetlobni sistem
•Obrad Dabić iz Ljubljane: diabetoskop – metoda in naprava za testiranje perifernega živčevja in sistem odvoza različnih vrst odpadkov iz gospodinjstev
•Rafael Cingerle iz Nove Gorice: rotacijske hidravlične klešče
•Rajko Topolovec iz Ptuja: intervalno elektronsko strašilo za ptiče na vetrni pogon, mini zložljivo motorno kolo in metodo preganjanja voluharja s pomočjo vrtne kosilnice
•Refik Fočič iz Kranja: vzgonski motor – turbina – črpalka
•Romina Znoj iz Ljubljane: molekula za zdravljenje več vrst raka in model virtualne laboratorijske miši za testiranje v medicini
•Slavko Likar iz Črnomlja: protipožarno sredstvo, ki omogoča gašenje in zaščito pred ognjem brez vode
•Stanislav Jurjec iz Zgornje Polskave: sistem nadzora prometa za zagotavljanje večje ekološke in prometne varnosti
•Tina Pulko iz Celja: svečka s skritim sporočilom
•Tomaž Grom iz Vrhnike: bočni stabilizator nagiba plovila in dvokraka gibljiva kobilica
•Tomaž Pevc iz Trzina: plovilo na podvodnih krilih, svetilka za potapljače
•Urška Juhart iz Kotelj: integralni turistični produkt »Mavo drgač«
•Valentin Zupan iz Mengša: nova generacija harmonik
•Veronika Klinar iz Jesenic: pametna kozmetika Anaya
•Viljem Turšič, Marko Baraga in Jože Vetrovec iz Kamnika: bioaktivni odstranjevalec vlage in vonjav

Vprašanje s strani nekoga, ki ga ni bilo veliko v Sloveniji zadnje čase: koliko izmed teh izumov je pretvorjenih v uspešno prodajane izdelke na (mednarodnem ali domačem) tržišču in naglo rastoča mala (ali malo večja) podjetja? In če je odgovor pričakovano majhen, od kod potem čudenje nad slabim ekonomskim stanjem? Ali so rešitve ekonomske in gospodarske politike res tako zapletene, hudiča?

Morda v prihodnjih dneh, če bo čas, kaj v zvezi s tem seznamom res pogledam in preverim tudi sam.

  • Share/Bookmark

Veliki in največji :)

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 26.07.2012

Najprej vsem, ki se še niste dobro (čeprav kislo) nasmejali v teh dneh, priporočam tale članek: http://www.reporter.si/bo%C5%A1tjan-m-turk-veliki-najve%C4%8Dji/10466.

Mislim, da k njemu zelo dobro sodi spodnji video:
YouTube slika preogleda

Drugega skorajda nimam reči… Gospod heroj, veliki, največji, imperator, general… Kdaj potem pravite, da bo kriza rešena? Aha, ko bomo vpeljali zlato pravilo.

!”#$%&/()=?*

Glejte, vsi, ki so bolj redno spremljali tale blog, dobro vedo, da sem bil sam kar precej na strani trenutne vlade, ko se je sestavljala. Vedo najbrž tudi, da sem tule napisal nekaj (mikroekonomskih) razlogov iz ekonomske literature, zaradi katerih se mi zdi zlato pravilo zelo potrebno in koristno.

Vendar zdaj je počasi šale dovolj… Seveda je vsakemu bedaku jasno, da se zaradi nevpeljave zlatega pravila ne bo zgodilo nič posebej usodnega za Slovenijo. Nič usodnega v tem smislu, da bi to lahko resneje zamejilo oz. celo rešilo sedanjo krizo. Zato vas torej (čeprav seveda retorično) vprašujem, gospod imperator, kako boste rešili krizo, kdaj, predstavite torej čisto konkretne ukrepe, projekcije in številke, četudi slabe, in morda bo tisto malo, kar je še ostalo vere v vas vsaj v meni, vendarle vztrajalo. Sicer pa se poberite skupaj z (ali namesto njega) Alojzem Uranom v Trst, zaželjeno pa še precej dlje. Ker ste pač v svoji veličini prerasli malo slovensko okolje… NOT…

Brez šale in za malo streznjenja: več kot očitno je, da gre vladi resnično slabo in da se poslužuje številnih propagandnih trikov, spletk, afer, zamegljevanj, po katerih je v preteklosti ta opcija postala znana. Kaj so razlogi, ne vem, priznam, da sem veliko več pričakoval od Virantove opcije in ljudi, kot je npr. Janez Šušteršič – od njih sem predvsem pričakoval, da bodo vedeli, v kaj gredo in da imajo tudi dovolj ekonomskega znanja, da bodo znali najti prave rešitve. Vendar je ta igra, ki jo Boštjan M. Turk v svoji abotni naivnosti poimenuje (s kar pravim imenom, ki pa kaže v čisto drugo smer, kot bi rad on) “vrhunska igra, kakršne je v tem prostoru sposoben samo eden”, skratka, ta igra se končuje, po mojem mnenju niti ne zaradi tako slabih potez vlade, pač pa zaradi neznanja in pomanjkanja tiste resnično prave vizije, ki bi Slovence ponesla ponovno na pota rasti in razvoja. In zaradi povsem iracionalnega preskoka k igranju na karte ideoloških napetosti in delitev – če kaj, pa Janša resnično ne zna preveč dobro skrivati, kdaj mu gre za nohte.

Zato resnično: odstopite, igre je konec, naj pride torej nekdo oktroiran iz Bruslja in nastopi tehnična vlada, ker tako preprosto ne bo šlo. Morda me boste demantirali, se pa bojim, da bo podobnega umiranja na obroke v prihodnjih mesecih še kar nekaj.

  • Share/Bookmark

13.07.2012

Simboli neumnosti

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 13.07.2012

Dragi Janez I. Janša, dragi Aleš Hojs,
seveda je bil Edvard Peperko (in Jernej Molan in morda drugi) heroj osamosvojitvene vojne za Slovenijo. In prav je, da se mu oddeli pozornost, ki jo zasluži. Premalo je objektov v Sloveniji, ki bi spominjali na te za Slovenijo ključne dogodke.

Dragi Zoran Janković, dragi Janez Stanovnik, dragi Danilo Türk,
seveda je bil Tito specifična osebnost, ki je med drugim naredil tudi veliko dobrega za Slovenijo (vsem komentatorjem: mislim, da smo razpravo o tem že vodili in zaključili…). Pa seveda tudi veliko slabega in številne dejavnosti, ki bi jih lahko označili celo kot zločine. Seveda so bili številni heroji druge svetovne vojne in narodno osvobodilne borbe resnični heroji, ki jih tudi sodobno premišljanje o vojnih in povojnih zločinih ne more povsem relativizirati. Hitler je bil zločinec in kdor je sodeloval z njim, naj to vzame pač v zakup. Rdeča zvezda pa je žal simbol tako zmage nad fašizmom in nacizmom kot komunistično-socialističnega družbenega reda, ki gotovo nima tako pozitivnega predznaka.

Vendar: dragi vsi,
ali ste sedaj zadovoljni? Vsi imate prav, vsak nekaj malega in vsak nekaj velikega. Ali ne mislite, da bi bil morda čas, da sežete drug drugemu v roke in postanete sami heroji sprave in predvsem heroji boja z eno največjih gospodarskih kriz? Prav rad bi v bodočnosti imel avenije Janeza I. Janše, univerze Danila Türka in dan spomina na Janeza Stanovnika. Vendar le pod enim pogojem: rešite probleme, ki in kot so pred vami, o drugem bo odločala zgodovina. Z bedarijami, ki jih ponazarja članek (in forumski komentarji) na http://www.rtvslo.si/slovenija/vojakom-je-v-cast-da-vojasnica-nosi-peperkovo-ime/287353#comments, tonemo v resnično brezno. Z medsebojnim kazanjem mišic pa boste žal postali le heroji kakega pretepaškega in desno-levo ekstremističnega krožka.

Zato na delo. Na vaše ideološke eskapade kot je poimenovanje vojašnic pa bomo nekateri žal brez milosti opozarjali, ne glede na naša morebitna politična prepričanja.

  • Share/Bookmark

2.07.2012

Uredba o samozaposlenih v kulturi a.k.a. kako in kakšne ukrepe sprejemajo na MIZKŠ

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, Kulturna ekonomika, Politične 'analize' — andee - 2.07.2012

Naj bo tole zadnji krik v tej zgodbi – upam, da mi kolegi iz društva Asociacija ne bodo zamerili, če objavim utemeljitev svoje analize o učinkih uredbe o samozaposlenih v kulturi. Podrobnejšo analizo boste našli na: http://www.asociacija.si/slo/archives/910.

O uredbi in dogajanju ob njej lahko več preberete tudi tule.

Naj morda samo na kratko povem, za kaj gre pri zadevi. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je dalo v obravnavo spremembe uredbe o samozaposlenih v kulturi, po kateri se uvajajo novi kriteriji za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi, ki so precej strožji kot doslej, ponekod pa temeljijo na kriterijih (nagrade), ki jih na marsikaterih področjih oz. poklicih sploh ni ali pa so izjemno redke. Predvidevanje vseh tistih, ki poznajo področje je bilo, da bo to rezultiralo v opaznem osipu ljudi s pravico plačevanja prispevkov. Spodnja analiza pa je tudi empirična utemeljitev tega predvidevanja.

Spodaj je torej besedilo analize. Tabelarni prikaz najdete na zgornji povezavi (http://www.asociacija.si/slo/archives/910).

SIMULACIJA ŠTEVILA SAMOPOZAPOSLENIH PO UVELJAVITVI PREDLAGANIH SPREMEMB UREDBE O SAMOZAPOSLENIH

Na društvu Asociacija smo za ponazoritev naših predvidevanj o učinkih predlaganih sprememb uredbe o samozaposlenih, ki jih predlaga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, pripravili kratko simulacijo, kaj se utegne zgoditi po uveljavitvi teh sprememb.

Naj najprej razložimo osnovno zgradbo simulacije. Sodeč po kriterijih v spremembah uredbe, naj bi bilo poslej za pridobitev statusa za plačevanje prispevkov potrebno zbrati 71 točk od možnih stotih, od tega se 20 točk podeljuje za »obseg«, torej število opravljenih predstav, vlog in projektov, preostalih 80 pa se podeljuje za »izjemnost«, torej prispevek k razvoju področja, osvojene nagrade, število strokovnih kritik ipd. Od teh kriterijev se pri večini poklicev za osvojene nagrade podeljuje 10 točk.

V naši simulaciji smo torej skušali oceniti, kakšno bo število samozaposlenih po uveljavitvi sprememb, v primerjavi s prejšnjim številom samozaposlenih. V ta namen smo predpostavili, da je porazdelitev števila točk posameznikov, ki prosijo za status porazdeljena po normalni, Gaussovi porazdelitvi. To pomeni, da izhajamo iz nekega povprečja, ki ga dosegajo posamezniki po doseženih točkah, ter ocenjenega standardnega odklona. Poglejmo primer.

V primeru poklica kritik/recenzent predpostavljamo, da je število nagrajencev med samozaposlenimi v preteklih treh letih enako 4. Na tem področju obstaja zelo malo nagrad (sem bi morda lahko šteli le Rožančevo nagrado za esejistiko), prav tako je potrebno upoštevati, da je med kritiki, ki prejmejo nagrade tudi veliko takšnih, ki niso samozaposleni, pač pa so zaposleni v javnih institucijah v kulturi ali na kakšnem drugem delovnem mestu. Zato menimo, da je še številka 4 precej pretirana. Vendar pojdimo naprej.

Opazujmo zgolj tiste kritike/recenzente, ki nimajo nagrad (torej od števila vseh, ki so vpisani v razvid ministrstva sedaj, to je 77, odštejemo 4 nagrajence (glej opombo 1), dobimo torej 73). Od števila vseh možnih točk, to je 100, odštejemo 10 točk za nagrade, ki jih ti kritiki (brez nagrad) nimajo, ter 20 točk za obseg, za katere (ponovno »optimistično«) predpostavljamo, da jih vsi omenjeni kritiki dosegajo. Tako dobimo mejo 70 točk, ki jo bomo opazovali v simulaciji.

Da bi nek kritik/recenzent prejel status plačevanja prispevkov, mora torej imeti 51 točk od teh 70. Od kod 51? 10-tih točk za nagrade ta kritik nima po naši osnovni predpostavki, od števila 71, ki jih mora dosegati po predlaganih spremembah uredbe pa torej odštejemo še 20 točk, ki jih avtomatično prejme za obseg dela. Zanima nas torej število kritikov/recenzentov, ki dosegajo vsaj tej minimalnih 51 točk od zahtevanih 70-tih.

Predpostavimo, da je povprečje točk, ki jih dosegajo kritiki na tej lestvici enako 40, da so torej nekoliko boljši od srednje vrednosti vseh možnih točk, ki je 35 (glej opombo 2). Kasneje bomo pogledali tudi primer, ko dosegajo še nekoliko boljše povprečje, kar je morda bolj realno.

Predpostavimo tudi, da je standardni odklon, torej povprečno odstopanje od povprečja točk, enak 20. To je zelo visok standardni odklon, saj pomeni, da se v povprečju posamezniki odklanjajo od srednje vrednosti kar za 20 točk in torej dosegajo vrednosti okrog 20 in okrog 60 točk, torej v povprečje zajamemo zelo veliko populacijo, tako tiste z zelo nizkimi vrednostmi točk (20) kot tiste s precej visokimi (60) od možnih 70. Če bi predpostavili manjši standardni odklon, bi dobili še precej slabše rezultate in manjše število samozaposlenih, zato je to ponovno »optimistična« predpostavka.

Na tem mestu velja spregovoriti še o eni predpostavki. Da smo predpostavili, da je število točk porazdeljeno normalno, najbrž ni neka posebna predpostavka, podobno delajo številni učitelji in profesorji na šolah in fakultetah, ko določajo meje ocen pri svojih predmetih, podobno predpostavko uporabljajo tudi na številnih drugih področjih. Lahko pa se vprašamo, kakšne posledice ima dejstvo, da smo predpostavili, da je povprečje točk višje od srednje vrednosti, da je torej pomaknjeno na desno. Poglejmo si dve sliki, na prvi je klasična normalna porazdelitev, na drugi pa normalna porazdelitev, ki je nagnjena v levo (torej je vrh krivulje pomaknjen na desno).

Slika 1: Običajna normalna porazdelitev

Slika 2: Normalna porazdelitev, nagnjena v levo (kjer je jasno razvidno, da je več vrednosti razporejeno levo od vrha krivulje, kot pa desno od nje)

Iz slike je jasno razvidno, da pomik povprečja v desno (in s tem odstopanje od klasične normalne porazdelitve) pomeni, da bo tistih vrednosti, ki so bolj proti levi (z manjšim številom točk) še več, kot tistih na desni (z večjim številom točk). Dejansko stanje bo torej ponovno še slabše, s še več tistimi, ki bodo dosegali manjše vrednosti in zato ne bodo upravičeni do statusa. Postavka je torej ponovno »optimistična«, dejansko stanje bo še slabše od ocenjenega.

Toliko o osnovnih predpostavkah. Sedaj bomo torej preprosto skušali oceniti, koliko kritikov/recenzentov bo pod takšnimi postavkami dosegalo zahtevano število točk, torej 51 od 70.

Za takšen namen so hitro pri roki osnovna statistična orodja. Porazdelitev pretvorimo v standardno normalno porazdelitev s pomočjo formule:

Z=(X-μ)/σ

kjer je X vrednost, ki jo opazujemo (51 točk), μ vrednost povprečja (torej 40, kot smo predpostavili zgoraj), ter σ vrednost standardnega odklona (torej 20, kot smo predpostavili zgoraj). Zanima nas torej, kakšna je verjetnost, da bo nek kritik dosegal vrednost Z, ki presega izračunano vrednost iz zgornje formule, torej:

Z=(51-40)/20=0,55

Iz običajne statistične tabele z-vrednosti (glej npr: http://math.fau.edu/qian/course/staL4202/normaltable.gif) preberemo, da je ploščina pod standardno normalno krivuljo do vrednosti Z=0,55 enaka 0,7088. Pod našimi predpostavkami bo torej takšen odstotek tistih, ki zahtevane vrednosti točk ne bodo dosegli (torej okrog 71%), delež tistih, ki bodo imeli 51 ali več točk pa bo enak 0,2912, torej okrog 29%.

Če torej izračunamo ocenjeno število kritikov, ki bo dosegalo zahtevano število točk, vzamemo vrednost 73 posameznikov, ki nimajo nagrad in pomnožimo z vrednostjo 29%. Izračunana vrednost je 21, lahko torej ocenimo, da bo po novem imelo status le 21 + 4 (število nagrajencev) = 25 posameznikov. Po novem bo torej status dobilo le 32% odstotkov vseh upravičencev, oziroma le okrog malo več kot tretjino vseh tistih, ki imajo ta status sedaj (61).

Na identičen način lahko izračunamo vrednosti tudi pri vseh ostalih poklicih. Na tak način ugotovimo, da sedanji predlagani sistem kljub zmanjšanju števila točk pri nagradah iz prvotno predlaganih 20 na sedanjih 10 še vedno vodi k drastičnemu znižanju števila ustvarjalcev z bodočim statusom.

Tudi v primeru, da predpostavimo še nekoliko višje povprečje pri pridobivanju statusa, npr. 43 točk od 70, se številke ne popravijo kaj prida: novo ocenjeno število kritikov s statusom je 29. Obenem velja poudariti, da je v tem primeru učinek nagnjenosti normalne porazdelitve v desno še močnejši zaradi močneje pomaknjenega povprečja v desno (odstopanja med slikami 1 in 2 so še močnejša). Potrebno je tudi poudariti, da bi v tem primeru veljalo tudi zmanjšati pričakovani standardni odklon, kar bi ponovno vodilo k še bolj pesimističnim rezultatom oz. k manj ustvarjalcem s statusom.

Prilagamo torej najprej dve osnovni simulaciji: našo osnovno, ki smo jo razložili zgoraj, ter drugo, kjer je vrednost povprečja povišana na 43 točk, torej morda bolj realna (vsekakor pa bolj »optimistična« za predvidevanja o številu samozaposlenih). Obe simulaciji jasno kažeta na očitne negativne posledice sprememb uredbe in drastičen pričakovan upad števila samozaposlenih.

Poglejmo še nekatere rezultate po posameznih poklicih. Najbolj opazna so odstopanja prav pri poklicih, ki imajo največjo zastopanost. Tako se bo število samozaposlenih v poklicih kipar in slikar (kjer je tudi zelo majhno število nagrad) zmanjšalo pri kiparjih s sedanjih 51 na 26, torej vsaj za polovico, pri slikarjih pa še drastičneje, s sedanjih 174 na bodočih 73, torej na manj kot tretjino vseh upravičencev (sedanjih 221). Podobni so rezultati pri poklicu plesalec, kjer bo novo število samozaposlenih ponovno upadlo na manj kot polovico prejšnjih ustvarjalcev s polnim statusom. Število oblikovalcev s statusom bo poslej samo tretjina vseh upravičencev. Podobno bo upadlo tudi število samozaposlenih v poklicih instrumentalist, intermedijski umetnik, filmski animator in dramaturg. Tudi število arhitektov s statusom (ki je bilo že sedaj manj kot 50%) bo upadlo na manj kot tretjino vseh upravičencev. Število samozaposlenih v vseh poklicih, kjer se upošteva kriterij nagrad bo torej upadlo skoraj za polovico, s sedanjih 1611 (vir: gradiva za sejo NSK, upoštevani so vsi poklici razen deficitarnih, tistih, ki se ukinjajo in tistih, ki nimajo kriterija nagrad) na bodočih 925! Verjetno pa je pričakovati še večji upad kot posledica številnih »optimističnih« predpostavk, ki smo jih v analizi napravili.

Tudi upoštevano višje povprečje bistveno ne popravi slike. Še vedno je precej poklicev (prav tisti, ki so najštevilčnejše zastopani), kjer bo raven samozaposlenih padla na tretjino ali še manj od skupnega števila upravičencev. Ocenjujemo torej, da bo ukrep sedanje število samozaposlenih malo manj kot prepolovilo, kar pomeni najmanj 600 ustvarjalcev, ki bodo poslej ostali brez statusa plačevanja prispevkov.

Prilagamo še simulacije, kjer smo prikazali, kaj bi se lahko popravilo v primeru morebitnih dopolnil:
- V primeru, da vrednost kriterija nagrad zmanjšamo na 5 točk
- V primeru, da povečamo točkovanje obsega (npr. na 25), drugo pa pustimo enako (nagrade ohranimo pri 10 točkah)
- V primeru, ko pa povečamo tako točkovanje obsega (na 25 točk) in zmanjšamo kriterij nagrad (na 5 točk)

Na osnovi izračunov torej predlagamo ministrstvu sledeče:
1) Tehten ponovni razmislek o smiselnosti takšne uredbe. Rezultati simulacije jasno kažejo, da bodo rezultati spremembe uredbe v drastičnem zmanjšanju števila samozaposlenih. Predvsem predlagamo resen razmislek o smiselnosti kriterija nagrad, saj na nekaterih področjih (kot je bilo prikazano na primeru kritikov/recenzentov) preprosto ne morejo biti smiseln kriterij, v kolikor ne želimo radikalnega upada števila samozaposlenih.
2) Pretehtanje naših predlogov o spremembah pri kriterijih. Osnovni predlogi so trije: a) zmanjšanje ali celo ukinitev kriterija nagrad; b) povečanje števila točk za točkovanje obsega na npr. 25; c) morebiti tudi zmanjšanje števila potrebnih skupnih točk za dosego statusa s sedanjih 71 točk na npr. 65.
3) V dodaten razmislek ponujamo tudi možno spremembo na ta način, da bi ukinili točkovanje nagrad za vse ustvarjalce, nagrade pa bi se upoštevale zgolj pri tistih, ki jih imajo in bi se jim torej štele kot nekakšen bonus na dosežene točke. Kljub temu bi veljalo razmisliti poleg tega tudi o ukrepih b) ali c) iz predhodne alineje.

Kljub morebitnemu upoštevanju naših predlogov za dopolnila k spremembam uredbe, pa bi veljalo v bodočnosti napraviti še temeljitejše ocene učinkov takšne uredbe (s sprotnim spremljanjem in evalvacijo) in na podlagi tega napraviti zakonodajo in sistem bolj prijazen do samostojnih ustvarjalcev v kulturi.

S spoštovanjem,
Društvo Asociacija.

Opombi:
1) Predpostavljamo seveda, da bodo vsi nagrajenci prejeli status, kar je še ena od »optimističnih« predpostavk v simulaciji.
2) Pri nadaljnjih simulacijah smo upoštevali prilagoditev povprečja spremenjenim kriterijem (manjši vrednosti kriterija nagrad, večji vrednosti kriterija obsega). Zato je v tabelah posebno okence »faktor povprečja«, ki označuje odstotek vseh možnih točk, kjer je postavljeno povprečje. V primeru, da torej ocenjujemo skupno število točk 70 od 100 (kriterij nagrad=10 točk, kriterij obsega=20 točk) in je vrednost faktorja povprečja 57,14%, to pomeni, da bo upoštevano povprečje enako 70×0,5714=40+manjkajočih 20 točk iz naslova obsega=60 točk od možnih 90 (70+kriterij obsega). Na tak način ohranjamo konstantno razmerje povprečnih točk in s tem primerljivost med simulacijami.

DODATEK

Še zadnje novice (analiza je bila napisana že pred tedni, še v Bloomingtonu). Ministrstvo (oz. državni sekretar Zorn) je gladko zavrnilo vse pripombe in dejalo (citiram): “Seveda nismo upoštevali nobenega od vaših predlogov, saj so vsi neumni!”…

O morebitni resnični neumnosti analize se lahko prepričate sami. Neizpodbitno pa ostane dejstvo, da bi podobne analize preprosto MORALO pripraviti samo ministrstvo. No, saj je napravilo svojo analizo: “naključno” je izbralo vzorec štirideset samozaposlenih in ugotovilo, da izpadeta le dva. To torej ni neumno?!? Samo poklicev, ki jih ureja uredba je prek devetdeset, vsak od njih pa ima različne pogoje in kriterije in različna povprečja in zastopanost poklica. Res ne vem, kako bi lahko neke pavšalne ugotovitve na vzorcu štirideset ljudi zadoščale za kakršne koli ugotovitve.

Slišal pa sem še en podobno (in resnično) neumen odgovor s strani ministrstva: da uredbe preprosto ne bodo spoštovali. Ja, mislim, da bo res tako (ker je bilo z veliko odločitvami tako že sedaj), in to je najhuje. Prvič, sprejeli bodo uredbo, ki je ne bodo spoštovali?? In drugič, s tem bo usoda samozaposlenih še manj transparentna in še bolj v rokah uradnikov z ministrstva – če jim boš všeč, ti bodo pogledali skozi prste, če ne boš, ti pač ne bodo. Vendar seveda “oni že vedo” in “mislijo le dobro”. Baje…

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |