V krizi smisla tiči misel






         

26.07.2012

In še pravi “veliki”

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 26.07.2012

Ko bi več gradili na spodnjem seznamu ljudi, vzetih s spletne strani Inovatorskega centra ASI, bi bila morda tudi Slovenija lahko “velika in največja”:

ČLANI, KI SO V ZADNJIH TREH LETIH PREJELI NAJVIŠJA MEDNARODNA PRIZNANJA ZA INOVATIVNOST
•Aleksander Grum iz Ljubljane: sistem vertikalnega odpiranja oken na električni pogon
•Aleksander Polutnik iz Malečnika: električno monokolo
•Aleksander Schmidt iz Ljubljane: program za nagrajevanje in celostno merjenje učinkovitosti in medsebojnih odnosov v podjetju
•Alenka Rovan iz Kočevja: nova oblika knjige
•Alojz Tomazin iz Kopra: specialna glava in rezila za lahke motorne kose, več pripomočkov za poškodovane ljudi ali invalide
•Anica Rajh iz Šempetra: multivalentna peč
•Anže in Boris Sobočan iz Dobrove: interaktivna igrača
•Borut Tušar iz Cerknega: nova oblika pluga za obdelavo zemlje
•Damjan Jurjavčič iz Idrije: krogograf – vsesmerni prikazovalnik
•Damijan Ružič iz Žalca: set artiklov za trening borilne veščine »systeme«,
fotodetonacijski motor in protikavitacijski sistem za ladijske trupe in propelerje
•Dimitrij Čebulj iz Jesenic: mehanizem za ročni pogon tri ali več kolesnega vozila
•dr. Davorin Kralj iz Maribora: recikliranje gradbenih odpadkov iz lahkega betona in poliuretana
•dr. Anita Kovač Kralj iz Maribora: formaldehid kot hladilno sredstvo v toplotnih črpalkah
•dr. Borut Likar iz Ljubljane: zibka z motornim zibalom
•dr. Herman J. Traven iz Ljubljane: podaljšana tritočkovna opornica za hrbtenico in upogljivi endodontski sveder
•dr. Milan Divjak iz Celja: električni antibiotik
•Drago Čendak iz Izole: mini prenosni ostrivec verižnih žag
•Erika Drobnič iz Železnikov: pohištvo, ki raste in se razvija z otrokom
•Eric Raymond iz Radovljice: enosedežno jadralno letalo na solarni pogon
•Franc Just iz Kranja: elektromotor v pestu avtomobila
•Franc Krmelj iz Škofje Loke: protizdrsna naprava za obuvala
•Gašper Matjaž Preložnik iz Vojnika: “butarnik”, naprava za enostavno in hitro izdelavo butar
•Gregor Bizjak iz Šentjurja: najlažje platišče za dirkalne motocikle
•Gregor Pevc iz Trzina: varovalo nadzemeljskih vodov
•Igor Urban iz Ljubljane: umetno okameneli les – proces proizvodnje
•Ivan Gregorič iz Vogrskega: univerzalni samohodni kmetijski stroj in avtomatska visokotlačna naprava za črpanje in brizganje
•Ivan S. Klaneček iz Maribora: novi tehnološki sistemi za izboljšanje kvalitete gradnje in zdravo bivanje in sistem obnove in vzdrževanja kulturno-zgodovinskih zgradb in spomenikov
•Ivan Zrimšek iz Kamnika: sistem zgodnjega odkrivanja raka na dojkah
•Jakob Černoga iz Poljčan: zračna vodotesna obutev za manj glivičnih obolenj
•Janko Štifter iz Domžal: kopalniški in kuhinjski pripomoček za iztiskanje vsebine iz tub
•Jože Bider iz Rečice pri Savinji: rezalnik balirane živinske krme in diskasti sekalnik lesa
•Jože Cvetko iz Polzele: univerzalni separator
•Jože Stopar iz Senovega: avtomatsko-ročni gasilni sistem
•Jože Vlah iz Maribora: univerzalna rotacijsko-nihalna naprava
•Katja in Drago Vrhovnik iz Tunjic pri Kamniku: sistem izkoriščanja zemeljskih sevanj in energijskih centrov
•Konrad Ajster iz Krške vasi: termo-rotacijski motor
•Lucijan Premrl iz Podnanosa: magnetno držalo žarnice
•Luka Žnidaršič iz Ljubljane: pomožni električni pogon za jadralna letala
•mag. Lado Mihael Florjančič in Mojca Mihael iz Kopra: finosnovne naprave, ki krepijo imunski sistem in obogatijo živila
•Marjan Bergant iz Ljubljane: pripomoček za ročno čiščenje plevela med režami tlakovcev
•Marjan Drev iz Braslovč: sredstvo za zmanjšanje prahu in smradu, uničevanje računalniških dokumentov in podatkov
•Marjan Kejžar iz Sorice: izmenični postopek pridobivanja plina iz biomase
•Marjan Zupančič iz Grosupljega: vzgonski motor
•Matjaž Režek iz Maribora: elektroinštalacije brez tehničnega sevanja
•Milan Kolar iz Ljubljane: smuči za hojo po vodi
•Milena Potočnik iz Kamnika: priprava za razbremenjevanje hrbtenice
•Miloš Beltram iz Kopra: masažno-razgibalno ležišče
•Mira Juhart iz Kotelj: železniška transverzala – hotel na tirih
•Mitja Prelovšek iz Ljubljane: LightAct-interaktivni svetlobni sistem
•Obrad Dabić iz Ljubljane: diabetoskop – metoda in naprava za testiranje perifernega živčevja in sistem odvoza različnih vrst odpadkov iz gospodinjstev
•Rafael Cingerle iz Nove Gorice: rotacijske hidravlične klešče
•Rajko Topolovec iz Ptuja: intervalno elektronsko strašilo za ptiče na vetrni pogon, mini zložljivo motorno kolo in metodo preganjanja voluharja s pomočjo vrtne kosilnice
•Refik Fočič iz Kranja: vzgonski motor – turbina – črpalka
•Romina Znoj iz Ljubljane: molekula za zdravljenje več vrst raka in model virtualne laboratorijske miši za testiranje v medicini
•Slavko Likar iz Črnomlja: protipožarno sredstvo, ki omogoča gašenje in zaščito pred ognjem brez vode
•Stanislav Jurjec iz Zgornje Polskave: sistem nadzora prometa za zagotavljanje večje ekološke in prometne varnosti
•Tina Pulko iz Celja: svečka s skritim sporočilom
•Tomaž Grom iz Vrhnike: bočni stabilizator nagiba plovila in dvokraka gibljiva kobilica
•Tomaž Pevc iz Trzina: plovilo na podvodnih krilih, svetilka za potapljače
•Urška Juhart iz Kotelj: integralni turistični produkt »Mavo drgač«
•Valentin Zupan iz Mengša: nova generacija harmonik
•Veronika Klinar iz Jesenic: pametna kozmetika Anaya
•Viljem Turšič, Marko Baraga in Jože Vetrovec iz Kamnika: bioaktivni odstranjevalec vlage in vonjav

Vprašanje s strani nekoga, ki ga ni bilo veliko v Sloveniji zadnje čase: koliko izmed teh izumov je pretvorjenih v uspešno prodajane izdelke na (mednarodnem ali domačem) tržišču in naglo rastoča mala (ali malo večja) podjetja? In če je odgovor pričakovano majhen, od kod potem čudenje nad slabim ekonomskim stanjem? Ali so rešitve ekonomske in gospodarske politike res tako zapletene, hudiča?

Morda v prihodnjih dneh, če bo čas, kaj v zvezi s tem seznamom res pogledam in preverim tudi sam.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev »

  1.   Simona Rebolj — 26.07.2012 @ 21:02 Simona Rebolj

    Zanimivo … čeprav po hitrem pregledu vprašanje, koliko so te zadeve tržno mikavne. Na primer zračna vodoodporna obutev za zmanjšanje glivičnih obolenj??? To je kot izum lahko zelo zanimivo, kakšne divje mode se pa iz tega verjetno ne da krojit in brez tega dandanec vsak takovrsten izum, ki cilja na slehernika, pade v vodo. Razen če je mišljeno kot učinkovita terapija, ki jo lahko uporabljaš le doma namesto copat, kar dvomim, ker voodpornost potem ne igra vloge. Še kar nekaj podobnih primerov sem našla, ob katerih pobuljiš.

    Zanimalo bi me, kaj pomeni Pohištvo, ki raste in se razvija z otrokom???? Zakaj bi si tega želeli.

    Bombastično dobro in napredno zveni Elektroinštalacije brez tehničnega sevanja.

    Takoj bi podprla, če bi lahko, Model virtualne miši za testiranje v medicini.

    In molekula za zdravljenje več vrst raka??? Res?

    Nova generacija harmonik bi se verjetno lahko dobro tržila … hehe …

    Pametna kozmetika, kar koli naj bi to pomenilo, pa že zelo dvomim. Pri potrošnji kozmetike ne gre nič kaj dosti za pamet, ampak bolj za všečnost.

    Skratka … interesting. Mestoma odbito.

  2.   andee — 26.07.2012 @ 21:18 andee

    @Simona:
    ja, verjetno veliko izumov že tako ali drugače zveni malo odbito, zato tudi so izumi. Za veliko stvari, o katerih me sprašuješ, res ne vem odgovora, npr. zakaj molekula, za zdravljenje več vrst raka ne postane hit desetletja :) (saj bi to dejansko morala). Ali virtualna miš (iste izumiteljice). Vendar sta dve stvari: najprej, veliko od teh izumov je dobilo vodilna priznanja za inovativnost. Kolikor vem, v sodobnem marketingu še vedno velja maksima, da je potrebno ustvarjati potrebe in jih ne zgolj zadovoljevati. Ne pravim, da je to dobro, vendar bi verjetno skoraj iz vsakega od navedenih izumov lahko ustvarili zanimiv izdelek, novost, nekaj, kar bi se lahko tržilo. Ali to sploh kdo poskusi? Ali so bila slovenska podjetja v stiku s temi ljudmi, ali je bil z njimi v stiku vsaj kak mlad, uspeha željan podjetnik?

    In drugič, vsaj meni bi bilo veliko bolj, kot ukvarjati se z resničnimi neumnostmi v sedanji slovenski politiki in medijih, všeč govoriti o odbitosti teh izumov in možnostih njihove uporabe. Pa tudi bistveno bolj koristno za izhod iz krize bi to verjetno bilo.

  3.   Stric Marč — 26.07.2012 @ 21:33

    Gre za seznam idej, ki so do določene mere obdelane s strani avtorjev. Seveda pa inovatorji ne rezumejo, da je ključ v trgu. Prototipi največkrat niso izdelani do stopnje za začetek proizvodnje ( tehnologija, atesti, varnostni listi, razna dovoljenja). Politika države pa je predvsem v pospeševanju inventivnega podjetništa in ne v trženju inovacij. Od inovatorja se pričakuje, da bo ustanovil podjetje , začel s proizvodnjo in to tržil ( kot Puh, Ford, Deimler, Benz, brata Renault …). Druga zmota inovatorjev je, da izdelki niso dodelani, niti oblikovno , niti tehnološko. Da bi se inovatorji povezovali v grozde, slišati nočejo, ker vsak svoj fevd ljubosumno čuva. Je pa tudi dejstvo, da je naš trg majhen. Slovenski patent ščiti le v Sloveniji in tudi razvoj industrije je takšen, da ne pokriva vse segmente. Dokler se ni pojavil Pipistrel, inovacija iz aviatike ni mogla najti nosilca uporabe, ker ga doma enostavno ni bilo. Avtrju v tolažbo. V ZDA se samo 5 % patentov dejansko uporabi v proizvodnji. Ostalo so le želje in sanje inovatorjev.Pa še v vednost. Slovenski patent ne pozna preiskusa. Ne gre za to, da bi se priskusilo, če patentirana stvar sploh deluje, pač pa za pregled, da ni patent že kje prijavljen.

  4.   andee — 26.07.2012 @ 22:03 andee

    @Stric Marč:

    hvala za podatke. Morda pa je tudi že čas, da se politika države premakne od pospeševanja inventivnega podjetništva v trženje inovacij, s tvojimi besedami. Naj torej gora pride malo bliže k Mohamedu, če je zaradi vseh birokratskih, organizacijskih in finančnih ovir Mohamedu pretežko priti h gori. Saj se vendar ta naša “gora” lahko premika, še več, zato jo tudi imamo…

    Glede drugega je verjetno res, kar praviš. Grozdenje je verjetno smiselno v obliki različnih tehnoloških parkov in inkubatorjev, ki pa jih seveda že imamo. Glede trga je glede na mednarodna priznanja, ki jih ti inovatorji imajo smiseln prodor na kak tuj trg, seveda samo za tiste inovacije, ki lahko pridejo v fazo izdelka. Vendar ko govoriš o 5%, gre verjetno tudi pri omenjenih slovenskih inovatorjih za npr. zgornjih 5%, saj so to le tisti, ki so prejeli “najvišja mednarodna priznanja za inovativnost”. Zagotovo je pričakovati, da gre zato za projekte, ki so tudi bistveno bolj tržno zanimivi od povprečja, vsaj sam bi pričakoval tako.

    Glede sistema slovenskih patentov pa se mi zdi tudi možno, da je sistem neizdelan ker preprosto ni zanimanja in podpore za tovrstne patente s strani slovenskih podjetij, zato lahko preživimo tudi s takšnim sistemom. Ko bi bilo več pretoka, bi se morda popravilo tudi to. Priznam pa, da tu morda ne poznam najbolje dejanskega stanja.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |