V krizi smisla tiči misel






         

24.08.2012

Še nekaj bolj veselega, vsaj zame: Konferenca “Kultura-razvojni potenciali?”

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika — andee - 24.08.2012

Da prekinem tole malce tole razpravo o fiskalnem pravilu s čim verjetno bolj svetlim. Vsi ste vabljeni (seveda ob plačilu kotizacije, ki pa resnično ni velika) na tole konferenco, ki jo organiziram v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012: http://kultura-razvojni-potenciali.um.si/sl. Odprta je tudi študentska sekcija, če je kdo zainteresiran, naj prosim prebere več na spletni strani. Rok oddaje povzetkov je torek, 28. avgust.

Vesel bom, če kakšno od teh ekonomskih in kulturno-ekonomskih debat nadaljujemo tudi tam.

KONCEPT DOGODKA:

S konferenco »Kultura – razvojni potenciali?« želimo doseči več ciljev. Najprej želimo v času morda največje kulturne prireditve v Sloveniji doslej, v naše kraje pripeljati vrsto vodilnih svetovnih strokovnjakov s področja kulturne ekonomike, kulturne politike, kulturnega menedžmenta in drugih sistemskih, družboslovnih in humanističnih ved, ki se ukvarjajo s področjem kulture.

Nadalje želimo v okviru Evropske prestolnice kulture, dogodka, ki simbolizira povezovanje kulture z razvojem nekega mesta oziroma regije in države, spregovoriti o povezovanju kulture in razvoja, ki ima zlasti v kulturni ekonomiki in politiki relativno dolgo tradicijo preučevanja in številne avtorje in dela, ki jih morda v Sloveniji še ne poznamo dovolj.

Pri tem nam ne bo dovolj zgolj »očaranost« nad morebitnimi razvojnimi potenciali kulture, pač pa želimo problematizirati tako pojem razvoja kot v zadnjem času opevane dimenzije so-vplivanja kulture in drugih področij družbe – gospodarstva, politike, znanosti,… Ali lahko kultura pozitivno deluje na razvoj nekega okolja? Kateri od razvojnih dimenzij nameniti največ pozornosti? Kje so največji možni vplivi kulture na razvoj, kako lahko kultura najmočneje in najbolj pozitivno vpliva na razvoj nekega okolja? Ali je v sovplivanju kulture na razvoj (in obratno) sploh tisti temeljni moment kulture, ali pa s tem ne pozabljamo na neke njene temeljne lastnosti, ki se temu že po naravi upirajo? Ali ustvarjalnost, ki je v temelju kulture in umetnosti, pritegne druge dejavnosti in sredstva v nek kraj, ali pa je morda ravno obratno? Kako preprečiti pojave gentrifikacije pri urbani regeneraciji mestnih predelov s pomočjo kulturnih dogodkov? Kako ovrednotiti učinke kulture na razvoj? Ali sploh imamo dovolj razvite metodologije za kaj takšnega? Ali so te sploh bistvene?

Številna vprašanja torej, ki nas vodijo pri zastavitvi in organizaciji dogodka. Dogodek, ki je zamišljen kot mednarodna konferenca z vabljenimi predavatelji, okroglimi mizami, študentsko sekcijo in spremljajočimi dogodki, bo organizirala Univerza v Mariboru v sodelovanju s Slovenskim društvom za kulturno ekonomiko. Dogodek bo potekal med 21. in 23. septembrom 2012, gostila pa ga bo Univerza v Mariboru.

PROGRAM (nekoliko spremenjen)
Čas dogodka: 21. -23. september 2012

Predvideni program:
—————————————————
PRVI DAN – Petek, 21. september:

12:00
Registracija

12:30
Uradna otvoritev

Vabljeni govorci:
dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica, Evropska prestolnica kulture Maribor 2012
dr. Danijel Rebolj, rektor, Univerza v Mariboru
ga. Barbara Koželj Podlogar, direktorica Direktorata za umetnost, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS

13:00
»Public interest and cultural development« / ”Javni interes in kulturni razvoj”

Predavateljici:
Vesna Čopič, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija
http://www.fdv.uni-lj.si/Kontakti/osebne.asp?id=291

Prof. Vesna Čopič je profesorica kulturne politike in managementa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in ena redkih, ki v Sloveniji na akademski ravni raziskujejo področje kulturne politike. Je avtorica vrste študij, zakonov in ukrepov na področju slovenske kulturne politike v zadnjih desetletjih, vabljena predavateljica na številnih mednarodnih konferencah doma in v tujini, v zadnjih letih pa tudi ena kritikov slovenske kulturne politike in njene nepresežene dediščine preteklega sistema. Na predavanju v Mariboru bo predstavila svoj pogled na javni interes in njegovo vlogo v kulturni politiki in načrtovanju razvoja, ter med drugim tudi problem sintagme “kulturni razvoj”.

Suzana Žilič Fišer, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, Slovenija ter generalna direktorica, Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, Slovenija
http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=0&menu=1&id=116&echosub=1

Prof. Suzana Žilič Fišer je profesorica na Inštitutu za medijske komunikacije Univerze v Mariboru in direktorica projekta Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Na predavanju bo predstavila svoj pogled na vlogo medijev pri kulturnem in družbenem razvoju nekega okolja oz. države.

15:00
»Economic impact of European Capitals of Culture« / “Ekonomski učinki Evropskih prestolnic kulture”

Predavatelja:
Beatriz Plaza, University of the Basque Country, Bilbao, Španija
http://ea5.codersnest.com/images/cv/Beatriz%20Plaza_%20Brief%20Curriculum%20Vitae_2012_March.pdf

Beatriz Plaza je avtorica več študij, ki so ovrednotile učinke nekaterih evropskih prestolnic kulture (npr. Glasgow, Liverpool). Prof. Plaza je tudi redna predavateljica na konferencah s področja kulturne ekonomike, ter morda ena redkih, ki (še) resno na strokovni ravni raziskujejo in razvijajo koncept ekonomskih impaktnih študij v kulturi.

Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
http://www.ef.uni-lj.si/content/static_slovene/kontakt/oseba/oseba.asp?osebaID=41&l=24&li=220

Bogomir Kovač je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter eden redkih slovenskih akademskih ekonomistov, ki raziskuje tudi na področju kulturne ekonomike. Znana je njegova aktivnost v številnih kulturnih projektih, kot so Imago Sloveniae, predlog zakona o spodbujanju zasebnih vlaganj v kulturo, in tudi raziskovalna dejavnost v sodelovanju z zavodom EPK 2012, za katerega je v letu 2009 opravil ekonomsko impaktno študijo učinkov tega projekta. Na predavanju ga bomo prosili, da spregovori nekaj več prav o tej študiji in njenem pomenu za projekt Maribor EPK 2012.

17:00
Okrogla miza in javna diskusija »Role of private companies in support to cultural development: Case of Slovenia« / “Vloga podjetij in podpora kulturnemu razvoju v Sloveniji”

Delavnica bo namenjena predstavitvi vloge podjetij pri spodbujanju razvoja v Sloveniji. Skušali bomo predstaviti čim širši diapazon dobrih praks, ki jih na tem področju poznamo v Sloveniji, od zasebnih sponzorstev in donacij, do spodbujanja v vlogi mecenov, do podpore umetniškemu trgu in festivalom, s poudarkom na inovativnih praksah na tem področju. Predvideni kandidati za goste okrogle mize so: prof. Suzana Žilič Fišer, prof. Vesna Čopič, Janez Škrabec (Riko), Maja Lapajne (Trimo), Igor Lah (poslovnež), Matjaž Gantar/Mojca Ribič (KD Holding), Lidija Bulog (Petrol), Vladimir Rukavina (Festival Lent), predstavniki NKBM, Terme Maribor, Zavarovalnica Maribor.

Predvideni/a moderator/ica: Vladimir Rukavina / mag. Mojca Pušnik (Narodni dom Maribor)

19:00
Večerja, spremljevalni dogodki

———————————————————–
DRUGI DAN – Sobota, 22. september:

9:30
»Evaluating the Economic Impact of Arts Events: An Updated Methodological Assessment«/ “Vrednotenje ekonomskih učinkov umetniških dogodkov: ponovni metodološki razmislek”

Predavatelj:
Bruce A. Seaman, Georgia State University, ZDA
http://www2.gsu.edu/~ecobas/ecobas.html

Profesor Bruce Seaman sodi med vodilne, lahko bi dejali že kar legendarne sodobne kulturne ekonomiste. Njegovo delo je postalo znano prav skozi razmisleke o ekonomskih impaktnih študijah (vrednotenju kratkoročnih učinkov kulturnega dogodka na porast ekonomske aktivnosti v nekem kraju) in njihovem mestu pri ugotavljanju učinkov nekega kulturnega dogodka. Profesor Seaman je bil eden prvih, ki je opozarjal na številne pomanjkljivosti v ekonomski impaktni metodologiji (Seaman, 1987), in postal in ostal eden najglasnejših in predvsem najbolj utemeljenih kritikov te vrste študij. Bil je tudi prvi in doslej morda edini, ki je skušal pod eno streho združiti dve temeljni metodi vrednotenja učinkov, ekonomske impaktne študije in kontingenčno vrednotenje. Na predavanju ga bomo torej prosili, da ovrednoti trenutno stanje na tem področju in predvsem odgovori na bistveno vprašanje: kako vrednotiti učinke kulturnih dogodkov in ali je kontingenčno vrednotenje res odgovor na probleme impaktnih študij? Kaj torej sam predlaga kot nadomestek impaktne metodologije? Ali je ekonomska teorija sploh že zrela za drugačno metodološko ozadje takšnega vrednotenja? Ali niso torej kritike teh metod zgolj kritikastrstvo, brez konkretnih rešitev, ki bi jih lahko predlagali v zameno?

10:30
»Culture and economic development« / “Kultura in ekonomski razvoj”

Predavatelj:
Michael J. Rushton, School of Public and Environmental Affairs, Indiana University Bloomington, ZDA
http://www.indiana.edu/~spea/faculty/rushton-michael.shtml

Prof. Rushton je v zadnjih letih postal znan predvsem kot odgovorni urednik osrednjega znanstvenega časopisa na področju kulturne ekonomike, Journal of Cultural Economics. Njegovo raziskovalno delo zajema davčne olajšave in spodbude na področju kulture (predvsem v ZDA), vrednotenje cenzure in njenih posledic v umetnosti, raziskovanje “kulturnih območij” (cultural districts) v mestih, ter ekonomske učinke kulturnih dogodkov in dejavnosti. Rushton bo na predavanju predstavil svoj pogled na ekonomske učinke in vrednotenje kulturnih dogodkov ter zmožnosti in priložnosti kulture v povezavi z ekonomskim razvojem nekega območja.

11:30
»Culture, social and environmental development« / “Kultura, socialni in okoljski razvoj”

Predavatelj:
François Matarasso, publicist in predavatelj, Velika Britanija
http://web.me.com/matarasso/one/about_me.html

Prof. Matarasso je eden večjih strokovnjakov za področje povezovanja kulture in socialnega razvoja, s tega področja je vrsta njegovih del v zadnjih dveh desetletjih. Prof. Matarasso prihaja iz okolja (torej Velike Britanije), kjer je razmišljanje o prepletu ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov kulturnih dogodkov zelo živo in dinamično, s številnimi avtorji, ki raziskujejo na tem področju (poleg njega omenimo še Franca Bianchinija, Charlesa Landryja in Lio Ghilardi). Prof. Matarasso bo na predavanju predstavil svoj pogled na vlogo socialne dimenzije pri organizaciji kulturnih dogodkov, ali je socialne učinke možno vrednotiti ter kakšno vlogo naj le-ti imajo pri organizaciji dogodkov kot je Evropska prestolnica kulture.

12:30
Kosilo

13:30
»Clustering and creativity in cities« / “Grozdenje in ustvarjalnost v mestih”

Predavatelj:
Karol Jan Borowiecki, University of Southern Denmark, Odense, Danska
http://www.tcd.ie/Economics/staff/borowiek/

Prof. Karol Jan Borowiecki je prejemnik nagrade za najboljši prispevek na 16. konferenci združenja ACEI (kot predhodno rečeno gre za osrednjo konferenco na področju kulturne ekonomike) leta 2010 v Koebenhavnu. Je tudi član raziskovalne skupine znanega irskega profesorja Johna O’Hagana (ki je bil prvotno vabljen v okviru tega dogodka), enega vodilnih sodobnih kulturnih ekonomistov, ki se v zadnjih letih s svojimi sodelavci s Trinity Collegea posveča raziskovanju t. i. grozdov v kulturi. V tem okolju so v zadnjih nekaj letih nastale zelo pomembne razprave o pomenu grozdenja pri uspešnosti skladateljev (Borowiecki, 2010; O’Hagan, Borowiecki, 2010), likovnih umetnikov (Hellmanczik, 2009), gledališčnikov (Zieba, 2008) in drugih ustvarjalcev. O’Hagan, Borowiecki in sodelavci so izpopolnili metodologijo vrednotenja grozdov v kulturi in dokazali pomembnost grozdov (torej sodelovanja in povezovanja med ustvarjalci v okviru enega mesta ali regije, npr. Pariza, Londona, New Yorka) pri nastajanju najpomembnejših del v svetovni umetniški zakladnici. Na predavanju v Mariboru bomo prof. Borowieckega prosili, da predstavi svoja spoznanja in spoznanja O’Haganove skupine na področju grozdenja kulturnih in kreativnih dejavnosti , ter predstavi metodološki okvir, v sklopu katerega je po njegovem mogoča nadaljnja raziskava tega pomembnega fenomena. Prosili ga bomo tudi, da na temelju svojih ugotovitev ovrednoti pomen geografskega povezovanja umetnikov, in ali morda prav prireditve kot je EPK lahko vsaj za eno leto ponudijo osnove za takšno grozdenje in kreativno vrenje s trajnejšimi posledicami.

14:30
»Culture, creativity and innovation«/ ”Kultura, ustvarjalnost in inovativnost”

Predavatelj:
Xavier Castañer, HEC Lausanne, Švica
http://www.hec.unil.ch/people/xcastaner&vue=cv&set_language=en&cl=en

Profesor Castañer sodi med bolj izpostavljene sodobne kulturne ekonomiste, v ospredje strokovne javnosti pa je prišel prav z razpravami o vrednotenju ustvarjalnosti in inovativnosti na področju umetnosti (zlasti znan je prispevek, ki sta ga s kolegom Camposom objavila 2002 in zanj prejela t. i. predsednikovo nagrado združenja ACEI). Njegovi prispevki preučujejo, ali je moč ustvarjalnost v umetnosti vrednotiti s podobnimi orodji kot inovativnost (o vrednotenju katere je sicer, vsaj v naravoslovnih znanostih, precej več govora). Na predavanju v Mariboru ga bomo prosili, da v luči teorij o kreativnem razredu in povezovanju kulture in razvoja izpostavi, kakšno vlogo igra ustvarjalnost v smislu socialno-psiholoških, menedžerskih in ekonomskih teorij pri razvoju nekega okolja. Ali je učinek ustvarjalnosti mogoče vrednotiti? Ali je mogoče vrednotiti določene oblike ustvarjalnosti pri reševanju problemov nekega okolja? Ali pa je ustvarjalnost tista posebna značilnost, ki je ni možno predvideti vnaprej in je zato tudi ni možno (ali vsaj korektno) vključevati v načrte razvoja mest?

15:30
Študentska sekcija

18:00
Večerja, ogled Maribora, spremljevalni dogodki

———————————————————-
THIRD DAY – Sunday, 23rd of September:

10:00
“The Value of Culture – An Economist’s View” / “Vrednost kulture in pogled ekonomista”

Predavatelj:
Bruno S. Frey, Univerza v Warwicku, Velika Britanija / Švica
http://www.bsfrey.ch/

Bruno S. Frey velja za enega najpomembnejših sodobnih kulturnih ekonomistov. To poleg številnih odmevnih objav potrjuje med drugim tudi nagrada (častno članstvo), ki mu jo je v letu 2010 podelilo združenje ACEI, in ki velja za kulturno-ekonomski ekvivalent Nobelovi nagradi (doslej jo je prejelo le pet kulturnih ekonomistov). Profesor Frey deluje in objavlja na izjemno raznolikih ekonomskih področjih (zelo znan je med drugim tudi kot eden utemeljiteljev teorije vrednotenja sreče kot nadomestka vrednotenju koristnosti v ekonomiji). V kulturni ekonomiki je znano predvsem njegovo delo na področju ekonomike muzejev, umetniškega trga, festivalov, uprizoritvene umetnosti, ter vrednosti kulture. Prav o slednji ga bomo poprosili, da spregovori na konferenci v Mariboru.

11:00
“Value of Culture and Valorization of Cultural Events”/ “Vrednost kulture in vrednotenje kulturnih dogodkov”

Predavateljica:
Jeanette D. Snowball, Rhodes University, Južnoafriška republika
http://rhodes-za.academia.edu/JenSnowball

Jeanette Snowball je južnoafriška ekonomistka, prejemnica Predsednikove nagrade združenja ACEI v letu 2006. Snowballova raziskuje predvsem na področju metodologije vrednotenja učinkov kulture, s tega področja je tudi njena odmevna monografija iz leta 2008 Measuring the Value of Culture, ki je ena prvih, ki celovito obravnavajo različne teorije in metode vrednotenja učinkov kulturnih dogodkov v kulturni ekonomiki.

12:00
“Non-use values: A forgotten yet promising argument in justifying public support to the arts” / “Vrednosti neuporabe in njihova vloga pri utemeljevanju javne podpore kulturi”

Predavatelj:
Andrej Srakar, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
http://www.rhiz.eu/person-15240-en.html

Andrej Srakar je trenutno morda edini, ki se v Sloveniji ukvarja z aktivnim raziskovanjem na področju kulturne ekonomike. Srakar je asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter avtor edine doslej izdane slovenske monografije s področja kulturne ekonomike, “Ekonomsko vrednotenje umetniških dogodkov: umetnost med trgom in državo”, ki je izšla pri Založbi FDV leta 2010. Srakar je reden gost na večini mednarodnih konferenc s področja kulturne ekonomike, v letu 2011/12 je bil Fulbrightov štipendist za enoletno gostovanje na Univerzi v Indiani v ZDA. Na predavanju bo predstavil pionirsko raziskovanje in ekonomsko modeliranje vrednosti neuporabe, ki ga je s sodelavci izvedel v času študija v ZDA, tesno pa je povezano tudi z razpravami, ki jih je pobudila izdaja njegove omenjene knjige v Sloveniji.

13:00
Kosilo in zaključek dogodka

———————————————————————————————
Datum dogodka: 21. – 23. september 2012

Soorganizatorji: Javni zavod Maribor 2012, Slovenija; Univerza v Mariboru, Slovenija; Društvo Asociacija, Slovenija

  • Share/Bookmark

22.08.2012

Zlato fiskalno pravilo in grenke šale slovenske vlade

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 22.08.2012

Naj bo to kratek komentar na tale članek: http://www.rtvslo.si/slovenija/partnerjem-v-bruselj-bomo-sporocili-kdo-nasprotuje-ustavnemu-zapisu-fiskalnega-pravila/289894.

Glejte, morda sem neveden, vendar me prosim razsvetlite. Moja logika pa gre takole. Slovenija je v največji gospodarski krizi od svoje samostojnosti. Zelo resno nam preti sesutje javnih financ, globoko dvomestna brezposlenost, iz Bruslja oktorirana vlada ter potop bančnega sektorja in posledično gospodarstva. Potrebno je najti pot po kateri bomo izšli iz tega stanja. Z drugimi besedami: potreben je resen gospodarski in finančni program za rešitev vseh omenjenih zagat. In če prav razumem, vlada pravi, da bo to rešilo zlato fiskalno pravilo.

V redu. Zato pravim: prosim, številke in projekcije na mizo in v javnost. Slovenija bo zaradi sprejema zlatega fiskalnega pravila predvidoma pridobila ______ milijonov/milijard €, s katerimi bo uredila stanje v ________ sektorju, _______ sektorju in _________ sektorju (zaželeno od zgoraj navedenih). Naša cena zadolževanja bo padla na _______ %, zaradi česar se bo bančna aktivnost (dani novi krediti) dvignila na _______ % sedanje. V _______ letih bo zaradi tega slovenska letna gospodarska rast narasla na _______ %, gospodarsko stanje oz. kazalce iz leta 2007 pa bomo ponovno dosegli leta ______, kasneje pa bomo dohitevali druge evropske države po stopnji razlike ______ % letne rasti. Zlato fiskalno pravilo bo pri tem odločilno, ker bo prispevalo (zaželjene so številke) ____________, ____________, ____________ in ___________.

Ali sem res tako slab v ekonomiji oz. morda ne spremljam slovenskega dogajanja dovolj dobro in nimam informacij? Ker priznam, da ne vem vpisati odgovora niti na eno prazno črto. Janez Janša in vsi njegovi zagovorniki (ja, priznam, nekaj časa sem bil tudi sam med njimi…) pa govorijo, da je od sprejema fiskalnega pravila odvisen obstoj te države in s tem pogojujejo obstoj vlade in koalicije. Celo doslej “nevtralni” Jože P. Damijan na svojem blogu piše, da je sprejem fiskalnega pravila nujen in usoden – če ga ne bodo sprejeli, pa da naj poslanci “spokajo”.

Dragi moji – ali je na Blogosu razsajal sindrom, ki sem se ga nalezel od enega soblogerjev tule (malo šale, ne vzet preveč zares), in sem torej tudi sam postal en velik bimbo, ali pa se dejansko dogaja totalno zavajanje javnosti!! V kolikor ne veste, kako potegniti našo barko iz globeli, to priznajte, nehajte pa že enkrat zganjati politikantsko-kvaziekonomski cirkus in prosim za začetek naredite nalogo. Izpolnite zgornje prazne črte – as simple as that. Ali pa preprosto res spokajte, vendar tokrat res vsi za to odgovorni skupaj!!!! Narod pa naj že končno spregleda in preprosto vzame za premierja “plačanca” iz tujine (plačanega po učinku, torej po izboljšanju makroekonomskih kazalcev), vse dosedanje parlamentarne stranke pa preprosto ukine in prepove! Sami pa medtem potuhtajmo drugačen politični sistem in predvsem brez kompletne garniture (levih in desnih) meglomešalcev. Kaj menite?

  • Share/Bookmark

18.08.2012

Nekaj zanimivih ekonomskih povezav

Zapisano pod: Ekonomija — andee - 18.08.2012

Spet prilagam nekaj zanimivih nedavnih povezav iz internetne “ekonomske literature”:

1) Tokrat začenjamo pri nas, bolje rečeno pri članku, o katerem je v nedavnih Financah (ter na svojem blogu) spregovoril tudi Jože P. Damijan: P. De Grauwe, Y. Li – “Mispricing of Sovereign Risk and Multiple Equilibria in the Eurozone”. Članek zanimivo prikaže razloge za odstopanja med ocenami finančnih trgov (in bonitetnih agencij), ki pred krizo niso bili zmožni pravilno oceniti tveganj sedanjih prosilcev za pomoč (držav PIIGS+Ciper+najverjetneje Slovenija), v sedanjem času pa vsaj vsak drugi teden klestijo svoje ocene finančnih tveganj teh držav, zaradi česar prof. Tajnikar predlaga, da te institucije tožimo. Hm, po prebranem v tem članku to morda sploh ni tako bolna ideja, kot se zdi na prvi pogled.

2) V teoriji iger se očitno dogaja prava revolucija (ali samo milni mehurček, kot namiguje Tyler Cowen). Tale članek je povzročil veliko hrupa: rešuje vprašanje, ki je vrsto let veljalo za odgovorjeno, in odkriva povsem nove, spregledane vidike. Gre za vprašanje pripornikove dileme - seveda ne čisto tiste, o kateri vas učijo pri uvodu v mikroekonomijo, pač pa njene rešitve ob ponavljanju pripornikove igre, torej katere različne strategije obeh igralcev so pri tem primerne oz. dominantne, ter kakšne so njihove posledice. Ker gre za vprašanje, ob katerem je bila v preteklosti zasnovana vrsta teorij z vseh področij znanosti, je v primeru, da so spoznanja veljavna, to morda eden prelomnejših korakov v razvoju teorije iger in morda celo znanosti (predvsem evolucijske) nasploh. Več o tem tudi tukaj in tukaj.

3) Skupina avtorjev z računalniškega področja predlaga novo mero pri ocenjevanju pomembnosti institucij za nacionalno ekonomijo: namesto dosedanjega videnja, da je ključnega pomena velikost institucij, predlagajo bolj sodobno, “network” opredelitev, kjer je pomembnejši kot velikost sam položaj institucije v celotnem sistemu, torej njena središčnost. Namesto “Too-Big-To-Fail”, kar smo velikokrat slišali za časa krize, predlagajo torej “Too-Central-To-Fail”.

4) Financial Times povzema ugotovitve Paula Donovana iz UBS, da so države PIGS, ki so sedaj najbolj na udaru, pravzaprav ene tistih, ki jim je uvedba evra vsaj sprva najbolj koristila.

5) Španski župan se gre Robina Hooda in ropa bogataške supermarkete ter daje revnim. Odgovor španskih oblasti, ki obravnavajo njegov primer: “You can’t be Robin Hood and the Sheriff of Nottingham”. Več tule.

6) Še malce o ameriških volitvah. Takšne kratke empirične ekonomske analize bodočih vladnih ukrepov s strani nevladnih akademskih ekonomistov bi tudi sam prav rad bral v Sloveniji. Čeprav je glede na to, da se je avtor znašel na listi ekonomistov, ki podpirajo Mitta Romneyja, verjetno tudi analiza vsaj malce politično pristranska. Med ekonomisti, ki podpirajo Romneyja pa ni posebnih presenečenj – tu najdete Garyja Beckerja, Roberta Lucasa in še nekaj “čikaške falange” (opravičilo Čikaškim dečkom za ta izraz), Eda Prescotta, ki je eden Lucasovih najtesnejših sodelavcev, ter Roberta Mundella in Myrona Scholesa, vsaj kar se tiče nobelovcev. Ter seveda še malo plejado drugih ameriških akademskih ekonomistov. In, tudi nič kaj presenetljivo, med njimi ni Paula Krugmana :) Slednji naj bi (tako John Cochrane, ki je tudi eden izmed čikaške falange na omenjeni listi) zagovarjal, da se ZDA in druge države, v kolikor želijo blaginjo svoje države, obnašajo kot ob invaziji vesoljcev – sposojajo naj si milijarde zelencev in jih poženejo v zrak. Odločitev o tem, ali imajo v tej razpravi prav keynezijanci ali neoklasiki prepuščam vam – žal pa bo od tega odgovora očitno odvisna usoda celotnega sveta v prihodnjih letih in desetletjih. Upam res, da Burtonovi Marsovci ne berejo tega :)

  • Share/Bookmark

7.08.2012

Nekaj zanimivih povezav

Zapisano pod: Ekonomija, miks — andee - 7.08.2012

Kot že v navadi, prilagam nekaj zanimivih povezav, predvsem iz ekonomskih krogov:

1) Najprej, nekaj povezanega z mojim najverjetnejšim delom prihodnjih mesecev (pripravlja se tematska številka ene slovenskih družboslovnih revij na temo “Prihodnost ekonomije”): mnenje osmih vodilnih svetovnih mladih ekonomistov o stanju in bodočnosti ekonomije. Kaj reči: predvsem veliko referiranja na empirično delo, psihološke postavke oz. nezadostnost koncepta racionalnosti v ekonomskih modelih ter potrebo po raziskovanju vzvodov bodoče ekonomske rasti.

2) V povezavi s tem še nekaj boljšega: eden zadnjih prispevkov sira Clivea Grangerja, pokojnega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo 2003, na temo odprtih problemov v ekonometriji in ekonomiji nasploh.

3) Gary Becker prikaže nekaj razlogov, zaradi katerih je prav bančništvo tako podložno koruptivnosti.

4) Nov empirični vpogled in članek harvardskega ekonomista Danija Rodrika o konvergenci v nekaterih proizvodnih sektorjih: tukaj in tukaj.

5) Tyler Cowen opozarja na tale prispevek o sedanji in bodoči ekonomski rasti v Indiji in drugih razvijajočih se gospodarstvih.

6) Še nekaj slovenske ekonomije: v že malce starejši kolumni dr. Bogomir Kovač prikazuje razloge za dobro odzivanje baltskih tigrov na sedanjo krizo. Žal precej boljše odzivanje kot odzivanje Slovenije in, morda komu presenetljivo, povezano s povsem “neoliberalnimi” reformami: fiskalno konsolidacijo, strukturnimi reformami in “notranjo devalvacijo” (krčenjem javne porabe in zaposlenih v javnem sektorju). Ob splošni nepriljubljenosti in neuspešnosti naše vlade, ki je poskusila z enakim programom, se vsekakor velja zamisliti nad celotno zgodbo.

P.S.: Vsekakor pa si velja prebrati tudi današnji “Slovenski New Deal” Jožeta P. Damijana. Resda malce nenavaden prispevek za nekoga, ki je bil na glasu kot član “neoliberalnega” mladoekonomističnega kroga, vendar gre vsaj po mojem mnenju za enega bolj treznih in konkretnih razmislekov in predlogov, ki so bili doslej predstavljeni pri nas.

  • Share/Bookmark

3.08.2012

Untergang des Alpenlandes: Werner Pirchner

Zapisano pod: Glasba, jazz, itd... — andee - 3.08.2012

Pokojni avstrijski klasični skladatelj Werner Pirchner je jazzovski javnosti znan predvsem po sodelovanju s kitaristom Harryjem Peplom v legendarnem duetu Jazzzwio, ki je pisal zgodovino avstrijskega in evropskega jazza v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pirchner se je v zadnjih letih posvetil predvsem skladanju. Na internetu pa najdete njegov odštekani filmski poskus “Zaton alpskih dežel” (Untergang des Alpenlandes), v treh delih. Spodaj prilagam videe, po hitro pogledanem so vredni ogleda, resda v precej odštekani maniri norčevanja iz avstrijske “jodl” tradicije.

Sam grem na Gorenjsko, če bo morda kakšen odziv, bom odgovarjal v nedeljo zvečer.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

2.08.2012

Eric M. Leeper: Povezave monetarna/fiskalna politika

Zapisano pod: Ekonomija — andee - 2.08.2012

Objavljam videe pogovora z enim uglednejših profesorjev z bloomingtonskega ekonomskega oddelka, makroekonomistom Ericom M. Leeperjem na neki avstralski univerzi. Leeper je predvsem velik strokovnjak za različne kombinacije in povezave monetarne in fiskalne politike, v preteklosti je redno sodeloval in pisal članke s Chrisom Simsom, zadnjim nobelovcem za ekonomijo. Upam, da vam bo torej v užitek.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |