V krizi smisla tiči misel






         

22.08.2012

Zlato fiskalno pravilo in grenke šale slovenske vlade

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 22.08.2012

Naj bo to kratek komentar na tale članek: http://www.rtvslo.si/slovenija/partnerjem-v-bruselj-bomo-sporocili-kdo-nasprotuje-ustavnemu-zapisu-fiskalnega-pravila/289894.

Glejte, morda sem neveden, vendar me prosim razsvetlite. Moja logika pa gre takole. Slovenija je v največji gospodarski krizi od svoje samostojnosti. Zelo resno nam preti sesutje javnih financ, globoko dvomestna brezposlenost, iz Bruslja oktorirana vlada ter potop bančnega sektorja in posledično gospodarstva. Potrebno je najti pot po kateri bomo izšli iz tega stanja. Z drugimi besedami: potreben je resen gospodarski in finančni program za rešitev vseh omenjenih zagat. In če prav razumem, vlada pravi, da bo to rešilo zlato fiskalno pravilo.

V redu. Zato pravim: prosim, številke in projekcije na mizo in v javnost. Slovenija bo zaradi sprejema zlatega fiskalnega pravila predvidoma pridobila ______ milijonov/milijard €, s katerimi bo uredila stanje v ________ sektorju, _______ sektorju in _________ sektorju (zaželeno od zgoraj navedenih). Naša cena zadolževanja bo padla na _______ %, zaradi česar se bo bančna aktivnost (dani novi krediti) dvignila na _______ % sedanje. V _______ letih bo zaradi tega slovenska letna gospodarska rast narasla na _______ %, gospodarsko stanje oz. kazalce iz leta 2007 pa bomo ponovno dosegli leta ______, kasneje pa bomo dohitevali druge evropske države po stopnji razlike ______ % letne rasti. Zlato fiskalno pravilo bo pri tem odločilno, ker bo prispevalo (zaželjene so številke) ____________, ____________, ____________ in ___________.

Ali sem res tako slab v ekonomiji oz. morda ne spremljam slovenskega dogajanja dovolj dobro in nimam informacij? Ker priznam, da ne vem vpisati odgovora niti na eno prazno črto. Janez Janša in vsi njegovi zagovorniki (ja, priznam, nekaj časa sem bil tudi sam med njimi…) pa govorijo, da je od sprejema fiskalnega pravila odvisen obstoj te države in s tem pogojujejo obstoj vlade in koalicije. Celo doslej “nevtralni” Jože P. Damijan na svojem blogu piše, da je sprejem fiskalnega pravila nujen in usoden – če ga ne bodo sprejeli, pa da naj poslanci “spokajo”.

Dragi moji – ali je na Blogosu razsajal sindrom, ki sem se ga nalezel od enega soblogerjev tule (malo šale, ne vzet preveč zares), in sem torej tudi sam postal en velik bimbo, ali pa se dejansko dogaja totalno zavajanje javnosti!! V kolikor ne veste, kako potegniti našo barko iz globeli, to priznajte, nehajte pa že enkrat zganjati politikantsko-kvaziekonomski cirkus in prosim za začetek naredite nalogo. Izpolnite zgornje prazne črte – as simple as that. Ali pa preprosto res spokajte, vendar tokrat res vsi za to odgovorni skupaj!!!! Narod pa naj že končno spregleda in preprosto vzame za premierja “plačanca” iz tujine (plačanega po učinku, torej po izboljšanju makroekonomskih kazalcev), vse dosedanje parlamentarne stranke pa preprosto ukine in prepove! Sami pa medtem potuhtajmo drugačen politični sistem in predvsem brez kompletne garniture (levih in desnih) meglomešalcev. Kaj menite?

  • Share/Bookmark


17 komentarjev »

  1.   NoMercy — 22.08.2012 @ 20:09

    kaj menim? – da si butelj :) (pa JJ ni moja izbira že od 1988)
    Brez jasnih političnih!! zagotovil nam nihče ne bo posodil niti srbskega dinarja ali albanskaega leva :D
    Potem lahko v tvoje prostorčke napišeš minus poljubne številke. Simpl.
    Že preje izposojeni denar smo zafrčkali za: managerske odkupe (izplačani delničarji pa za dopuste v eksotiki in NE EU avtomobile), preplačano javno upravo in javni sektor, pokojnine, avtoceste in nesmotrne novogradnje (ki jih nihče ne kupi).
    Izdelkov in storitev, ki bi jih v tujini kdo od nas kupil pa nimamo veliko :(

    Ker nam bonitete padajo je jasno, da nam nihče ne bo posodil denarja, če se za prmejduš ne zavežemo, da bomo uredili svoje finance.
    Ta scenarij se že gredo (I), (GR), (S), (P) …

  2.   andee — 22.08.2012 @ 20:15 andee

    NoMercy:
    hvala za kompliment :) Če bi bolje prebral, bi ugotovil, da ne govorim o tem, da fiskalno pravilo morda ni potrebno oz. koristno, pač pa o tem, da se ga uporablja za to, da se zamegli celotno stanje v gospodarstvu in odsotnost vsake vizije vlade, da bi stanje rešila. Govorim o tem, da je fiskalno pravilo zgolj malenkost, o kateri tudi vlada nima prave predstave o resničnem ekonomskem učinku – če misliš drugače, mi prosim izpolni prazne črte…

  3.   Bimbo — 24.08.2012 @ 11:34

    Andee, prepričan sem, da tisti/takšni državi, katere ključni deležniki bi znali prepričljivo izpolniti prazne prostore nad črticami, ne bi bilo treba zlatega pravila zapisovati v ustavo, ampak bi bili naši “finančni trgi”* zadovoljni že z ustreznim zakonom. Resda pa sem samo en bimbo. :-)

    Zavajanje javnosti? Lahko zavedeni (ki zase najbrž menijo, da so zavedni in razsvetljeni) zavajajo druge? Srbski satirični pisatelj Radivoje Domanović je pred približno sto leti napisal zgodbo o ljudski poti v lepšo prihodnost z naslovom Vođa (po nemško bi se menda reklo Führer). Na kratko gre tako, da se ljudje z neusmiljenega domačega skalovja podajo na trnovo pot v boljše življenje pod vodstvom hlastno izbranega Vodje. Po mnogih tragičnih nezgodah, ko jih v popolnem brezupu z Vodjo ostane le še peščica, kateri se takrat v glavah prične vsaj medlo svitati, jim Vodja lakonično pove, da je slep že od rojstva. Domanović v zgodbi žal ne razkrije, ali je bil Vodja (politično-ideološko) levičar ali desničar, kar je v miselni zanki Šenflorjanije danes očitno ključni problem (glej: http://vezjak.blog.siol.net/2012/08/24/ideologija-ki-ni-traparija/).

    * Finančni trgi = špekulanti s tujim denarjem, krušni starši, slabi botri, ki so še pred nekaj leti na južno stran Alp, v Grčijo, Španijo, itn. takorekoč na slepo predvsem pa brez kakršne koli odgovornosti posojali gore denarja, ki je poniknil tudi tako, kot zgoraj opisuje BrezMilostni?

  4.   amuk — 24.08.2012 @ 11:58

    Po mojem mnenju fiskalno pravilo ne bi občutljivo znižalo pribitka na obrestne mere. Le-te odražajo skrb, da Slovenija ne bo zmožna servisirati obrestnih mer v prihodnosti. Predvsem v bližnji prihodnosti. Fiskalno pravilo bo 100% vsebovalo klavzulo o izrednih razmerah (dvomim, da bo pojem definiran…), ki pravi, da je zaradi višje sile zlato pravilo moč kršiti, kratkoročno. In vendar, mi smo ranljivi kratkoročno, sedaj. Dvomim, da smo sedaj sploh zmožni zapreti proračun, ne da bi bil deficit višji od treh in pol odstotkov. Revolt socialnih partnerjev bi bil neizbnežen. Tako bomo kratrkoročno na žalost kršili zlato pravilo. In ker naših desetletnih obveznic tujina noče, bo država izadala dolg krajše ročnosti. Te pa se bodo odplačevale še v izrednih razmerah. Morda zlato pravilo kratkoročno sploh ne znižuje tveganost na novo izdanega dolga in tako ne vpliva na pribitek na novo izdan dolg.

    Kljub temu bi si žele, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Ne toliko zaradi famoznega učinka na trenutne pribitke obrestnih mer, kot zaradi vpliva na prihodnjo dinamiko zadolževanja. Dolgoročno nimamo šans, če ne zabremzamo apetite politike po pišmevuhovskem zapravljanju.

  5.   andee — 24.08.2012 @ 12:12 andee

    @Bimbo:

    hvala za komentar. Glede prvega odstavka se povsem strinjam, vendar ne morem, da ne rečem: prekleto, ali je to tako težko? Ali je tako težko uporabiti ekonometrično in makroekonomsko znanje in predvideti tistih nekaj indikatorjev? Ali tega ne more napraviti npr. UMAR, katerega direktor je bil kar dolgo časa sam Šušteršič? Ali plejada mlajših ekonometrično usmerjenih ekonomistov, s katerimi se tudi sam velikokrat srečujem? Vsi so polni visokoletečih besed in modelov, pišejo članke na odmevne mednarodne konference, itd. – niso pa sposobni najbolj temeljnih makroekonomskih izračunov?

    Bom glede tega rekel takole: verjamem, da to razen redkih bere le malo ljudi, vendar se na tem mestu čisto resno za takšne izračune ponujam sam. V največ enem letu dodatnega resnega usmerjenega študija kvantitativne makroekonomije si upam v bodoče tovrstne študije ob podatkovni podpori UMARja delati sam. Na tak način bo v igri vsaj nekaj številk, okrog katerih bo možna razprava, in ne bo več zgolj političnih trditev, na katere žal Slovenci prehitro nasedemo, kot je razvidno iz medijev.

    Glede drugega bi pa komentiral zapis Borisa Vezjaka, ki ga omenjaš. Glede prispodobe, ki jo uporabljaš iz dela srbskega pisatelja, ki ga omenjaš, se mi zdi zelo na mestu, tudi prispodoba z Vođo kar lepo naslika trenutno slovensko stanje. Vezjak pa očitno ne spremlja slovenskega dogajanja zadnjih let (ker pa vem, da ga, je problem verjetno kje drugje). Prav vsako spremembo preteklih let so predlagali “desničarji”, če sem štejemo še Pahorja, ki gotovo ni klasični levičar. In prav vsako spremembo so, ponavadi na ulicah, preprečile družbene skupine, ki bi jih lahko uvrstili samo med tradicionalne levičarske skupine: delavci, sindikati, javni sektor, študentje, upokojenci. Vezjak torej glede tega ostaja ujet v starinske predstave o levičarstvu in desničarstvu, ki nikakor niso uporabne za slovensko situacijo, ki je dejansko ravno obratna. In zato njegov medklic Turku izzveni povsem mimo. Da ne omenjam tega, da mi ni jasno, na kakšen način bo ministrstvu ostalo kaj več za novo televizijo, če se bo zmanjšal RTV prispevek. Kolikor sam razumem, gre za izpad prihodkov, torej bo v vsakem primeru ministrstvo imelo manj sredstev – kje je potem tisto, kar bo “ostalo za novo televizijo”? Ali bo zanjo uveden nov prispevek?

  6.   andee — 24.08.2012 @ 12:18 andee

    @Amuk:
    s tem se vsem strinjam. Vendar bistvo ostane še vedno nepojasnjeno: zakaj je sprejem fiskalnega pravila tako usoden za Slovenijo? Ker bo padla obrestna mera za nekaj malega – kot sam praviš niti to ni čisto nujno. Zakaj torej toliko govora o tem in kje je strategija izhoda iz krize? Še vedno se mi to zdi zgolj zamegljevanje tega, da vlada preprosto ne ve, kako naprej.

    Se pa strinjam z zapisom fiskalnega pravila v ustavo. Vendar se mi to brez zamere zdi precej obrobna tema ob ekonomskih problemih, ki trenutno obstajajo v Sloveniji.

  7.   Bimbo — 24.08.2012 @ 12:18

    P.S.: A propos zlato fiskalno pravilo velja prebrati tudi svež zapis Igorja Mastena (http://damijan.org/2012/08/24/proti-fiskalnemu-pravilu-v-ustavi/) in že malo starejšo radovednost dr. Onyxa (http://dronyx.wordpress.com/2012/07/20/molk-banke-slovenije/).

    Mastenovim ugovorom bi dodal le še neprijetno dejstvo, da ima Ustava v naši demokraciji očitno precej ohlapno moč. Tako je US v času Pahorjeve vlado razsodilo, da je en člen pokojninskega zakona (menda iz časa 1. Janševe vlade) neskladen z ustavo in predpisalo precej velikodušen rok za odpravo tega. Rok je potekel, zgodilo se ni nič, ker je Pahorjeva vlada takrat pripravljala svoj nov pokojninski zakon in se najbrž zato ni mogla ukvarjati z neustavnimi drobnarijami. Konstruktivni koaliciji sindikatov, esdeesovske opozicije in drugih progresivnih sil je na referendumu uspelo reforme konstruktivno zrušiti (ni pa jim, na primer, istočasno uspelo na blokirati novega zadolževanja države), zato je ostal v veljavi stari zakon z ustavno napako.

    Ker je vlada razpadala, opozicija napadala, parlament čakal na svoje predčasno prestrukturiranje, je ta drobna neustavnost očitno še naprej čakala boljše in ustavnemu redu države bolj naklonjene čase. Ti bodo menda ali morda prišli s spet novim pokojninskim zakonom nove vlade, ki bo morda celo skladen z ustavo. V vmesnem času bo US RS prednostno skrbelo za ustanavljanje novih občin in preimenovanje ulic. Takšne zadeve se v naši demokraciji očitno veliko lažje in hitreje udejanji – z rdečo zvezdo ali brez nje…

    Škoda, da ni US svoje moči in avtoritete uporabilo, ko je moralo lani razsojati o zahtevi DZ, naj US odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu nastale protiustavne posledice. Na njihovem mestu bi en bimbo rekel, naj DZ in vlada najprej poskrbita za stare odločbe US preden zahtevata nove (first in first out). :twisted:

    (http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/15DE18C34CA131E7C12576F20046DFCE in http://www.uradni-list.si/1/content?id=102710)

  8.   Bimbo — 24.08.2012 @ 12:40

    Andee, če poenostavim, stari nacionalni RTV (zdaj še MMC) zavod plačujemo s prispevkom na podlagi električnega priključka, nova tele-(ali voli-)komunikacijska paradigma pa se financira s prispevkom na podlagi telekomunikacijskega priključka pri nedonosnem paradržavnem podjetju.
    Z drugimi besedami bimbo to šlamastiko razumem tako, da svojo finančno podporo “desni” tele-opciji načeloma lahko odrečem z zamenjavo ponudnika telekom storitev, “levi” opciji pa se ne morem, ker ni vezana na ponudnika električnega toka ampak na obstoj domače vtičnice. Ne vem, ali je “desna” polit-opcija to asimetrično ureditev financiranja že zakapirala, imam pa občutek, da jim to niti ni tako pomembno, dokler državljani kot posredni večinski lastniki od Telekoma Slovenije ne začnemo zahtevati bolj čistih računov, minimalnih donosov, osebne odgovornosti za popolnoma zgrešene naložbe in nezakonite posle…

  9.   andee — 24.08.2012 @ 14:12 andee

    @Bimbo:

    sem prebral Mastenov zapis, hvala za pointer, sicer spremljam Damijanov blog, vendar danes prej še nisem bil gor. Kaj rečt? Se delno strinjam z Mastenom in razumem njegove argumente. Je pa tudi res, da v kolikor je podoben Damijanu, ima žal premalo sposobnosti sklepati kompromise, ki se v politiki vedno morajo. Seveda bo verjetno tudi okrog fiskalnega pravila potreben kompromis, podobno, kot je bil potreben okrog varčevalnega zakona.

    Vendar ponavljam še enkrat, resnično ne vem čemu toliko potrošene energije in celo grožnje z odstopom vlade za nekaj, kar ne reši niti enega ključnih problemov, s katerimi se ubadamo trenutno. Zakaj se torej ponovno spuščati v neka opredeljevanja kdo je za, kdo proti, kaj kdo misli, ko pa nam nad glavo visi meč, da se državne finance resnično sesujejo. Zakaj raje ne razpravljamo o tistih ukrepih, ki lahko resnično kaj konkretnega premaknejo, ki zadevajo sanacijo bank, morebitne potrebne “infuzije” državnega denarja v gospodarstvo ter spodbujanje podjetništva? Ali ne bi bilo dobro, v tem trenutku celo nujno, postaviti prioritete in se osredotočiti na tiste ukrepe, ki bodo stanje rešili na kratek rok, obenem pa omogočili čas, da se ukvarjamo tudi s fiskalnim pravilom, pokojninsko reformo, itd., torej ukrepi, ki bodo pokazali rezultate šele na srednji oz. daljši rok?

  10.   amuk — 24.08.2012 @ 16:26

    Sedaj so idealne okoliščine da se skozi zakonodajo potisne zlato pravilo. Zlato pravilo pa je nujno za dolgoročen obstoj monetarne unije, saj je jasno, da se politika v nekaterih državah požvižga na dolgoročno vzdržnost javnih financ. In brez dolgoročno vzdržnih javnih financ vsake posamezne države, se bo monetarna unija zatresla že ob vsaki manjši krizi. V dobrih časih ni šans, da se sprejme pravilo, ki politikom in uoravljalcem omejuje maneverski prostor pri trošenju. Takrat vse interesne skupine tulijo, da se jim jemlje suverenost, kar je res, ampak to je nujno! Sedaj se vsi bojimo za prihodnost in smo pripravljeni sprejeti takšne ukrepe. Res je, da se trenutno zavaja javnost o kratkoročnih učinkih zlatega pravila, vendar je to samo protiutež zavajanju, da tega pravila pa mi ne potrebujemo. In tako politikom, kot ekonomistom je to jasno. Obe strani igrata strateško. Sicer se mi Naomi Klein ne dopade, ima pa prav, da se spremembe dogajajo v krizah, saj so okoliščine idealne.

    Ne vem, morda je na sprejem nekega zagotovila dolgoročne vzdržnosti javnih financ vezana možnost dostopa do pososjil s strani trojke. Če to drži, potem bi znalo posredno vplivati celo na zdajšnji spread.

    S samo oceno vpliva sprejema zlatega pravila na spread je pa tako, da bi bile ocene zelo, zelo nenatančne. Nimamo vzorca držav, ki so zlato pravilo sprejele v okliščinah globoke finančne krize in s podobno makroekonomsko sliko kot je naša. Oz, če imamo vzorec, ta šteje npr. 5 držav. Variance be bile ogromne in tako ocene neuporabne. Poleg tega smo v multiple equilibria situaciji in samo bog ve katera sončna pega nas zadane jutri.

  11.   andee — 24.08.2012 @ 16:42 andee

    @Amuk:
    hvala za pojasnilo. Glede zavajanja javnosti o kratkoročnih učinkih sem svoje stališče že razložil – po mojem mnenju za to ni nobenega opravičila, še posebej v tem stanju. Če obstajajo kakšni skriti učinki, naj jih vlada pojasni, vsaj menim, da bo odziv precej boljši, kot je sedaj.

    Glede ocene pa ne govorim o ocenah prek vzorca držav, ki so to že uvedle doslej, na ta način verjamem, da ne gre zaradi premalo podatkov. Verjetno pa obstaja metoda, kako simulirati učinke prek pričakovanih najosnovnejših sprememb v makroekonomskih kriterijih, že to bi lahko dalo vsaj nekaj informacij. Vsaj prek različnih možnih scenarijev, eden od njih je seveda tudi tisti, da pravila ne sprejmemo in se potem vidijo vsaj pričakovane razlike v kazalcih. Ali tako ne bi moglo iti?

  12.   amuk — 25.08.2012 @ 11:58

    Joj Andee, ne me za besedo držat. To je samo moje mnenje in jaz se velikokrat motim. Lahko, da bi bili celo kratkoročni učinki signifikantni. Dvomim pa, da bi bila kakeršnakoli pripravljenost sprejeti zlato pravilo, v kolikor se javnosti sporoči, da so takojšnji učinikn negotovi in morda zanemarljivi. Po drugi strani pa je zavajanje javnosti izvor njenje nezaupljivosti, tu ti dam 100% prav. Težko je v praksi. Preveč sivine in Makiavelizma.

    Glede ocen. V dobrih časih, ko ni problema muhastega zaupanja bi to lahko ocenili s kar precejšnjo natančnostjo. Vzeli bi DSGE z javnim in finančnim sektorjem, izračunali predpostavljeno dinamiko dogla države pod zlatim pravilom in brez pravila, zagnali DSGE, ter si pogledali, kako vpliva na spreade, povratno na javni dolg ter ostale spremenljivke. Samo tu smo predpostavili, da je zaupanje fiksirano, ali pa morda funkcija ne vem, deleža dolga, dinamike dolga zadnjih pet let, ipd… Danes, pa je zaupanje nora spremenljivka. Takšna, ki jo ne znamo napovedati. Raven dolga države, ki je bila pred 5-imi leti popolnoma spremenljiva, je naenkrat problematična. Spreadi jahajo gor in dol na slutnjah in govoricah, imamo več ravnotežij. Trojka se ne more odločiti kaj je huje, verjetnost kolapsa ali moralnega hazarda v prihodnje. In v takšnem okolju bi verjetno bila ocena kako določena raven dolga jutri vpliva na naš spread, enkrat ob predpostavki da bo čez pet let zlato pravilo efektivno in drugič da ne bo, zelo negotova. V slabih časih je ekonomija zgolj poučeno ugibanje. Ma kaj v slabih, tudi v dobrih :) .

  13.   andee — 25.08.2012 @ 13:10 andee

    @Amuk:
    ja, ampak vse povedano govori o tem, da so učinki zlatega pravila izjemno negotovi. S tem se koliko razumem samo potrjuje to, kar sem hotel povedati v zapisu, da je sprejemanje zlatega pravila za reševanje krize ne ravno zanesljiv mehanizem – tudi če so učinki, so lahko zelo različni, od majhnih, večjih, do morda celo negativnih. Zanimivo bi bilo vsaj videti intervale zaupanja pri zgornjih “volatilnih” izračunih. Vsekakor pa sem mnenja, da se velja obrniti k čisto drugim mehanizmom, ki so manj volatilni, predvsem pa z večjimi pričakovanimi učinki.

  14.   amuk — 25.08.2012 @ 14:24

    Ja, se strinjam. Sicer bi jaz še zmeraj putstil zlato pravilo, kot predpogoj za pomoč, ter obenem vpeljal tudi druge, bolj kratkoročne mehanizme. Državno trošenje se je izkazalo za neučinkovito. Gospodarstvo se ni zagnalo, zasebna potrošnja je kljub temu na psu in sedaj smo kjer smo. Verjetno nas čaka šparanje, saj smo se tudi pri zadolževanju zaleteli v zid…samo lahko je iz fotelja reči šparali bomo. Če smo srečni bo evropski motor zaštartal in nas potegnil iz krize. Drugače so se v zadnjim dneh spredi padli saj je zaokrožila novica, da bo ecb uvedla kapico na obrestne mere po katerih se zadolžujejo države ali kapico na njih sprede.

    Malo sem pogooglal in nisem nikjer našel študijo o vplivu sprejema pravil, kot je zlato pravilo, na ceno zadolževanja. Našel sem paper, ki primerja zlato pravilo z ostoječimi mehanizmi. Nisem ga še prebral. Bom zvečer. Evo link: http://www.voxeu.org/article/what-will-golden-rule-mean-eurozone

  15.   andee — 25.08.2012 @ 15:06 andee

    @Amuk:
    super, najlepša hvala. Sem šel na hitro skozi kratek paper, ki si ga linkal, našel sem še enega, ki deluje še malo bolj analitsko: http://www.ifs.org.uk/bns/bn16.pdf (čeprav govori o starem pomenu zlatega pravila, ki ni povsem enako sedanjemu). Nikjer sicer ni govora o ceni zadolževanja, vendar če sklepam po paperju, o katerem je pred kratkim govoril Jože Damijan (de Grauwe, Yi 2012) je cena zadolževanja odvisna predvsem od razmerja debt/GDP, zato so rezultati iz vseh omenjenih virov lahko dober pokazatelj v celotni zgodbi. Kolikor pa na hitro razberem iz tvojega linkanega članka, gre pri zlatem pravilu predvsem za učinke na srednji rok, avtor jasno pove, da rezultati v grafu v tem članku niso uporabni za “temporary economic slowdown”. Tudi to govori o dometu tega pravila, o čemer pa se tako ali tako na srečo strinjava.

    P.S.: Po prebranem je zgornji članek, ki sem ga sam našel, precej deskriptivne narave. Morda bo bolj uporaben tale, ki je precej bolj metodološki, najdeš ga na spletni bazi JSTOR: http://www.jstor.org/discover/10.2307/27698070?uid=3739008&uid=2129&uid=2&uid=70&uid=4&sid=21101168684427.

  16.   amuk — 25.08.2012 @ 15:52

    Hvala za linke! Definitivno jih preberem. Paper od DeGrawa sem že. Pameten mož.

    debt/GDP je pomemben kazalnik, vendar je morda manj pomemben v današnji situaciji. Slovenski debt/GDP razmerje je 47%, medtem ko je nemški 81%. Spread je kompenzacija za več dejavnikov tveganja, med katerimi je sedaj najpomembnejše tveganje defaulta. Ta dejavnik je bil s strani finančnih trgov, za države, pred 2009/10 ocenjen kot zanemarjiv. Sedaj pojasni večino spreada. Tveganje defaulta je odvisna tudi od dinamike zadolževanja. Finančni trgi so videli da smo v izredno kratkem času podvojili zadolženost, dvignili minimalno plačo v najslabših časih, šli skozi z reformo plač v javnem sektorju, ki je povečala maso plač za 10%… skratka sprejeli ama smo vse možne ukrepe, spustili nismo niti enega, ki znižujejo verjetnost, da bo v prihodnosti naša država imela dovolj denarja da odplača tekoče obveznosti. Sedaj sporočamo finančnim trgom, da bomo naenkrat pričeli gospodariti preudarno, seveda z besedami in brez dejanj… Le-ti nam ne zaupajo nizkem debt/GDP razmerju navkljub.

  17.   andee — 25.08.2012 @ 16:15 andee

    Super, se že veselim morebitnih ugotovitev. Žal omenjeni paperji verjetnosti defaulta ne vključujejo med spremenljivke, govorijo le o debt/GDP ratio in podobnem, velika pomanjkljivost, vem. Morda pa se vseeno odkrije kaj bolj primernega.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |