V krizi smisla tiči misel






         

31.01.2013

Umetnost, ustvarjalnost in inovativnost kot gonilo ekonomskega razvoja

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika — andee - 31.01.2013

Čeprav je to tema, o kateri bi veljalo spregovoriti, zaradi občutnega pomanjkanja energije objavljam samo povezavo do odmevne konference, ki jo je na to temo pripravil moj mentor maja 2012 v Washingtonu. Na teh dveh povezavah najdete: polne posnetke predavanj in program s ppt prezentacijami. Lepo se imejte.

  • Share/Bookmark

30.01.2013

Alenka Bratušek in Mark Thoma

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 30.01.2013

Z Alenko Bratušek se strinjajo tudi tuji, ameriški ekonomisti. Pa ne mislit, da mi je zato kaj bolj simpatična :)

  • Share/Bookmark

EWACE 2013 bo v Ljubljani: uradni poziv za prijave

Zapisano pod: Kulturna ekonomika — andee - 30.01.2013

Šesta evropska delavnica “uporabne” kulturne ekonomike (European Workshop on Applied Cultural Economics, EWACE) bo potekala od 5. do 7. septembra na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Tukaj lahko preberete najavo, prilagam jo tudi spodaj.

THE PROGRAMME
The European Workshop on Applied Cultural Economics (EWACE) is intended to provide a forum for the development and dissemination of applications of quantitative methods in cultural economics, as well as cultural-related applications of mathematical economics, experimental economics and other quantitative approaches.

The workshop will consist of 15-20 papers and the number of participants will be limited to around 25. Each paper will be allocated 45 minutes, made up of a presentation by the authors, followed by a comment from a nominated discussant and a general discussion. Papers will be circulated in advance and taken as read.

SELECTION OF PAPERS
Papers for the 2013 Workshop will be selected on the basis of full drafts. Papers must be sent as e-mail attachments (pdf, word) to Antonello Eugenio Scorcu [antonello.scorcu@unibo.it]. Deadline for submitting completed draft papers: May 31, 2013. Authors will be notified regarding acceptance or rejection by June 15, 2013.

ACCOMODATION AND FEES
Each presenter is intended to be available to serve as discussant and will be offered some support for three nights lodging (accommodation and meals). They must cover fully their own travel expenses. Other participants and accompanying persons are required to pay an individual fee of €150 to cover administrative costs and meals.

FURTHER INFORMATION
For information about accommodation and other organizational enquiries please contact: Andrej Srakar [andrej_srakar@t-2.net].

HOST UNIVERSITY
University of Ljubljana
Kongresni trg 12
1000 Ljubljana, Slovenia
Web reference: http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana.aspx

VENUE FOR THE WORKSHOP
Faculty of Economics, University of Ljubljana
Kardeljeva ploščad 17
1000 Ljubljana, Slovenia
Web reference: http://www.ef.uni-lj.si/en

  • Share/Bookmark

(Negativni) učinki nove zakonodaje na samozaposlene v kulturi

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika, Politične 'analize' — andee - 30.01.2013

Najprej: zadnje dni, da ne rečem tedne, komaj diham. Zato tudi nadaljevanja delavnice ekonometrije še ni, me pa že močno srbijo prsti glede tega, naj povem :)

Objavljam pa tole kratko statistično analizo, ki je že v branju na ministrstvu za finance v podporo pogovorom in predlogom Asociacije in Odprte zbornice za sodobno umetnost za ublaženje negativnih učinkov nove davčne in pokojninske zakonodaje na samozaposlene v kulturi. Objavljam “necenzurirano” verzijo, ki vključuje tudi statistično oceno predlogov za popravke, konkretno ohranjanje oz. uvedbo 10% posebne osebne olajšave za samozaposlene pod 25.000 € letnih prihodkov.

Za pokušino povzetek:

V gradivu bomo prikazali začetno analizo učinkov nove davčne in pokojninske zakonodaje na prihodke samozaposlenih v kulturi. Pri tem bomo uporabili podatkovno bazo, ki jo je posredovalo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS. Analiza bo najprej prikazala značilnosti sedanje prihodkovne strukture samozaposlenih v kulturi in posebej opozorila na sedanjo veliko neenakost v prihodkih. V osrednjem delu bo prikazana ocena učinkov nove zakonodaje. Nova zakonodaja bo prinesla veliko skupno izgubo v skupni višini 596.374,66 EUR, torej skoraj 600.000 EUR skupne izgube. Kar je dodaten razlog za skrb je to, da se od tistih, od katerih se jemlje (torej večinoma od tistih z najnižjimi prihodki), jemlje skupno kar 651.446,79 EUR oz. 1.826-tim samozaposlenim v kulturi se vsakemu jemlje v povprečju ca. 357,00 EUR letno. Obenem se ohranja dosedanja velika neenakost dohodkov med samozaposlenimi, saj bodo učinki najmočneje prizadeli tiste z nižjimi prihodki. V času velike gospodarske krize, ko so posebej na udaru tisti z najnižjimi prihodki, so torej omenjene spremembe nesprejemljive in bi bilo potrebno razmisliti o možnostih za ublažitev takšnih učinkov. Finančnemu ministrstvu in vladi Republike Slovenije torej predlagamo, da ob uvedeni novi zakonodaji vpelje popravek in vključi za posameznike s statusom samozaposlenih še 10% (ali 15%) posebno osebno olajšavo, s čimer bo močno omilila negativne posledice za samozaposlene (zlasti za tiste, ki si v sedanji krizi resnično ne vedo več pomagati zaradi nizkih prihodkov), hkrati pa sama ne bo utrpela nikakršnih finančnih oz. fiskalnih posledic, kar je prikazano z izračuni.

  • Share/Bookmark

23.01.2013

Delavnica ekonometrije – malo za šalo: “homoscedastičnost”?

Zapisano pod: Ekonometrija, Ekonomija — andee - 23.01.2013

Malo sem se nasmehnil ob temle materialu s področja statistike: http://ibmi3.mf.uni-lj.si/ibmi/izobrazevanje/podipl-stat/regresija.pdf.

Velikokrat, ko sem študiral ekonometrijo in statistiko, me je begalo vprašanje, ali se prav napiše homoskedasticity ali homoscedasticity. Nekateri avtorji uporabljajo prvi in nekateri drugi angleški izraz. Vendar sem bil do danes prepričan, da je problem samo v angleškem jeziku. Vendar, glej no, avtorji zgornje skripte menijo, da je pravilen slovenski izraz “homoscedastičnost”. Očitno nekaj “cedimo” oz. “scedimo”, morda razliko v variancah med posameznimi opazovanji, da naposled postane ista pri vseh (glede na pravi pomen izraza, ki označuje enakost varianc med opazovanji). Vsekakor pa zanimiv in hecen jezikovni lapsus.

Se upam kmalu beremo naprej v okviru te delavnice, kdor pač to morda spremlja.

  • Share/Bookmark

22.01.2013

Glede korupcije

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 22.01.2013

Veliko je govora zadnje čase o korupciji. Za moje pojme preveč, saj to ni neposredni odgovor na vprašanje, kako priti iz gospodarske krize, v kateri smo. Je pa to vprašanje, ki je morda res značilno in posebej pomembno za Slovenijo, v kateri se je po mnenju mnogih v devetdesetih letih (pa tudi kasneje) uveljavil model pajdaškega (kot ga poimenuje Zakrajšek) oz. tovarišijskega (kot ga poimenuje Brščič) kapitalizma, katerega bistvo in temelj je korupcija. V kolikor torej vidimo glavni vzrok slovenske krize v takšnem modelu kapitalizma, je seveda boj proti korupciji in sistemsko urejanje tega problema pravilen odgovor na probleme sedanje krize.

Vendar mi je samemu dal misliti tale članek: http://www.rtvslo.si/svet/sloveniji-po-objavi-porocila-protikorupcijske-komisije-grozi-kolaps-vlade/300739. Generalni sekretar sveta Evrope Jagland vidi korupcijo kot enega glavnih problemov v Evropski uniji, kot primere takšnih držav navaja Finsko, Norveško, Slovenijo in Italijo. Mimogrede, omenjene države so sicer z izjemo Italije precej dobro (da ne rečem odlično) ocenjene glede korupcije na temle primerjalnem svetovnem indeksu korupcije: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AonYZs4MzlZbdERaRzgxaUcwYXVRZFpaR3ZrekREb2c&authkey=CIretNoB&hl=en&authkey=CIretNoB. Indeks pripravlja organizacija Transparency International.

Vedno, ko vsi ljudje v družbi – mediji, intelektualci, politiki, “običajni” ljudje – trobijo isto zgodbo, priznam, da sam pričnem vsaj malo dvomiti vanjo. In podobno je s korupcijo. Zato me je tudi v luči nedavnega prispevka kolegice Blagojevićeve in prof. Damijana pričelo zanimati naslednje: kako sta povezani korupcija (in njena percepcija v neki državi) ter gospodarska kriza? Ali prva (lahko) vodi v drugo – to bi se vsaj delno dalo sklepati iz ugotovitev obeh omenjenih ekonomistov? Vendar meni bolj zanimivo: ali tudi gospodarska kriza vodi v večjo, bolj senzibilizirano percepcijo korupcije? Ali ni torej korupcija v veliki meri pojav, ki pogosto spremlja gospodarske krize in postane tudi bolj izrazit in v javnosti bolj odmeven in problematičen prav v času gospodarskih kriz? Govorjenje Jaglanda to potrjuje. Ali ni torej govorjenje o korupciji preprosto nekaj, kar velikokrat spremlja gospodarske krize in se še pojača vsakič, ko zaidemo v eno od njih? Ali ni torej govorjenje o korupciji še ena bližnjica, da nam ni potrebno govoriti o resničnih vzrokih in predvsem načinih reševanja sedanje krize?

Najprej: odgovor se seveda skriva v analizi podatkov, v ekonometriji – kot vedno, kadar imamo problem “ali je bilo prej jajce ali kokoš” bi verjetno najprej pomislili na uporabo instrumentalnih spremenljivk ali katere od njihovih izpeljank. Dalje: morda z vprašanjem v članku streljam čisto mimo (nenazadnje sta Norveška in Finska državi, ki nimata posebnih problemov z gospodarsko krizo, vsaj ne takšnih kot Italija in Slovenija), je pa to nekaj, kar se mi je porodilo ob vsem izpostavljanju korupcije kot vodilnega problema sedanjosti, ko smo naenkrat (ali bolje: še enkrat…) malce pozabili na sanacijo bančnega sistema, bolj konkurenčno poslovno okolje, pravilno uporabo ekonomskih politik in rast gospodarstva. In tretjič: mislim, prepričan sem, da mora Janša odstopiti kot premier zaradi poročila KPK – vendar pa preprosto nima dovolj dostojanstva in poguma, da bi to storil, resnično nimam besed ob tem.

Vendar pa mi vse navedeno ne odreka možnosti, da vseeno vsaj malo podvomim v vseprisotnost izpostavljanja korupcije kot najpomembnejšega problema, s katerim bi se morali ukvarjati sedaj. Temu pa je namenjen tudi tale zapis.

  • Share/Bookmark

19.01.2013

Brez besed

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 19.01.2013

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/politicna-kriza-zaustavila-slabo-banko-holdinga-ne/300439

Brez besed – ali se še kdo počuti pošteno nategnjen s strani morja slovenskih politikantov leve in desne (in “sredinske”, zaradi mene) provenience, ki v zadnjih tednih ponovno prosperirajo v medijih? Zakaj moram/o ponovno plačevati za ves zideologiziran gnoj, ki se je v politiki in družbi nabiral desetletja? Zakaj skoraj sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne še vedno živimo v spopadih rdečih in belih, v slavljenju rdeče zvezde in vaških straž, antikomunizma? Zakaj Slovenija postaja bolnik Evrope?

Naj ponovim besede prof. Jožeta P. Damijana: “Res smo prekleti, da imamo takšne talibanske politike.” Res smo prekleti, da smo tako neskončno zaj..ban narod.

  • Share/Bookmark

13.01.2013

Poklic: politični analitik

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 13.01.2013

Ne pišem preveč o svojih političnih mnenjih zadnje čase, bi pa komentiral tole: http://www.rtvslo.si/slovenija/analitiki-jankovic-blefira-virant-presenetil-a-s-figo-v-zepu/300078.

Lepo iztočnico je dal eden od forumskih komentatorjev, ki se je smejal predstavitvi dr. Igorja Pribca kot političnega analitika. Izraz resnično zveni kot, da bi delal v kakšni analitski službi ali da bi doma profesionalno ustvarjal analize političnega stanja na podlagi npr. indikatorjev, strokovnih predvidevanj, kakega certifikata ali opravljenega izobraževanja. V resnici pa gre samo za akademike, ki v prostem času igrajo vloge političnih lobistov oz. ovc posameznih opcij. In nas morijo s svojimi večinoma precej amaterskimi političnimi prepričanji, ker pač drugih, ki bi imeli dr. in se izpostavljali, mediji ne dobijo. Ja, Boštjan Marko Turk, vemo, da sta zate Janša in Trubar največja Slovenca… Ja, Matevž Tomšič in Matej Makarovič, vemo, da sta za Janšo oz. desno opcijo… Ja, Miheljak, Pribac, Vezjak, vemo, da ste velikokrat zelo neprikrito za levo opcijo (priznam, da se mi Vezjak zdi še najbolj normalen oz. objektiven od naštetih, morda sem tudi sam kot so-bloger pristranski)… In da bomo vsi normalno inteligentni državljani še preden odprete usta že vedeli, kaj boste povedali in v katero smer bo to več kot očitno nagnjeno.

Vendar dajte se za boga nehat podpisovat kot “politični analitiki”. Vas bo še kdo, ki je včeraj prišel v Slovenijo zares vzel… Povejte raje svoje mnenje kot prof. dr. sociologije, francoske književnosti, filozofije, psihologije, itd. Vem, da gre samo za besedico, ampak nekaterim se nam pač zdi poklic političnega analitika, kot ga predstavljate vi, razvrednotenje te besede in morebitnih resnih političnih analiz, ki jih pri nas manjka, in ki bi jih morali predstavljati in pisati kakšni FDV dr. politologi. Brez zamere, iz vaših nastopov se mi velikokrat ustvari mnenje, da se resnično prostituirate za svoj prostor v javnem mnenju.

Kaj naj vam rečem: gotof/vi ste :) Bolj resno: vsaj zamislite se. In medijem: bilo bi dobro brati kakšnega resnega političnega analitika, takega, ki ne bo zgolj prodajal svojega osebnega prepričanja pod krinko znanosti. Če seveda sploh premoremo takšne…

  • Share/Bookmark

12.01.2013

Delavnica ekonometrije: o trojici testov – Wald, LM, LR

Zapisano pod: Ekonometrija, Ekonomija — andee - 12.01.2013

Končno izpolnjujem tudi obljubo, da bomo nekaj napisali o trojici testov, ki so najobičajnejši, ko imamo opravka s svetom cenilk največjega verjetja in predvsem s preučevanjem asimptotskega obnašanja cenilk, ki je jedro sodobne ekonometrije. Testi so torej nekakšna posplošitev testov, ki smo jih že predstavljali tule, torej Z, t, F in hi kvadrat testov, v svetu asimptotskega obnašanja. Za razumevanje tega prispevka torej predlagam, da kratko preletite še tale prispevek iz predhodnih izvedb te delavnice.

Ko sem včeraj pripravljal članek, sem v temle prispevku naletel na pot razlage, ki je tako preprosta in kratka, da jo bomo uporabili tudi sami. Predpostavimo, da poznamo verjetnostno gostoto l(y,θ) v modelu, kjer želimo preveriti neko ničelno hipotezo H0: θ= θ0, da je torej naš parameter θ enak neki vnaprej določeni vrednosti θ0. Imenujmo L(θ) našo logaritemsko funkcijo verjetja in θ našo ocenjeno vrednost θ.

Naš prvi, torej Waldov test, temelji na zamisli, da bo ničelna hipoteza veljavna (oziroma je ne bomo mogli ovreči), kadar bo θ blizu vrednosti θ0. Zato je osnova za formulacijo testa razlika med θ, torej ocenjeno vrednostjo pravega parametra, ter ničelno vrednostjo θ0. Najpreprostejša formula za Wald testno statistiko (na spodnji sliki) je torej preprosto kvadrat razlike med θ in θ0, deljen z varianco ocenjene vrednosti parametra. Formula za Wald test je videti zelo preprosto (tudi formule za Z, t in hi kvadrat test so le njeni posebni primeri), stvar se nekoliko zaplete, ko imamo opravka s cenilkami največjega verjetja, v tem primeru je varianca v imenovalcu seveda enaka inverzu informacijske matrike deljenem s številom opazovanj. Več o tem smo povedali prejšnjič, ko smo govorili o Cramer-Rao neenakosti in asimptotski učinkovitosti MLE cenilk.

Zgoraj: Preprosta formula za izračun Wald testa

Kaj se spremeni pri testu Lagrangeovega multiplikatorja? V tem primeru naš problem maksimiranja funkcije verjetja (ponovno nekaj, o čemer smo govorili prejšnjič) zapišemo v drugačni optimizacijski obliki, optimizaciji z omejitvami (constraint optimization): maksimiramo torej vrednost logaritemske funkcije verjetja, pod pogojem, da je vrednost parametra θ enaka θ0, torej izhodiščni vrednosti pri ničelni hipotezi. Mnogi med vami, ki ste že kdaj reševali optimizacijske probleme veste, da je to problem, ki se ga da najhitreje rešiti s pomočjo Lagrangeove funkcije, ki sešteje optimizacijski problem z vrednostjo omejitve oz. pogoja, pri čemer je slednja pomnožena z neko konstanto, ki ji rečemo Lagrangeov multiplikator. Ko rešujemo optimizacijski problem je prav vrednost slednjega ključna pri reševanju.

Test Lagrangeovega multiplikatorja torej gradi na reševanju optimizacijskega problema, zato igra ključno vlogo Lagrangeov multiplikator – od tod torej tudi ime testa, kar je zdaj jasno že vsem, ki berete ta zapis. V primeru, da želimo veljavnost ničelne hipoteze, bo morala biti vrednost pri pogoju oz. restrikciji čim manjša, zato ta test v izhodišču preverja, kako blizu števila nič je vrednost Lagrangeovega multiplikatorja.

Osnovna formula za izračun tega testa (odslej mu bomo pravili LM test) je zapisana spodaj, testna statistika pa je enaka produktu treh matrik, o katerih smo govorili prejšnjič – transponirane score matrike, inverza informacijske matrike (torej dejansko variančno kovariančne matrike za naš test), ter originalne score matrike. Zaradi takšne konstrukcije temu testu večkrat pravimo tudi score test, tako ga je imenoval prvi, ki je pisal o njem, že omenjeni indijski statistik Rao. Kar je še pomembno dodati je, da so vse tri matrike v izračunu testa izračunane pri vrednosti omejitve, torej ničelne hipoteze, θ0, in ne pri vrednosti ocenjenega parametra θ.

Zgoraj: Formula za izračun LM testa (levo) in formula za izračun score matrike (desno)

Ostal je še zadnji test, test razmerja verjetnosti oz. likelihood ratio test (odslej tudi LR test). Če je Wald test gradil le na vrednostih izračunanih brez upoštevanja restrikcij, torej le pri vrednosti θ, in če je LM test pri vseh vrednostih v testni statistiki upošteval vrednost pri restrikciji, torej θ0, sta v izračunu testa razmerja verjetnosti vključeni obe vrednosti. Osnovna ideja, ki počiva v temelju tega testa je, da bosta pri izpolnjeni ničelni hipotezi tudi vrednosti (logaritemske) funkcije verjetja pri ocenjeni vrednosti θ in vrednosti ničelne hipoteze θ0 zelo blizu druga drugi. Test torej preprosto vzame ocenjeno razliko med funkcijo L pri ocenjeni vrednosti in pri vrednosti ničelne hipoteze, jo pomnoži z 2 zaradi lepšega asimptotskega obnašanja (večkrat oz. večinoma boste videli tu vrednost -2: v tem primeru je samo vrstni red vrednosti pri izračunu razlike obraten, odštevamo torej ocenjeno vrednost od ničelne hipoteze), ter to vrednost jemlje kot izhodiščno testno statistiko. Formula je zapisana spodaj.

Zgoraj: Preprosta formula za izračun LR testa

Eno pomembno stvar za vse, ki vsaj malo bolje poznate in uporabljate statistiko, smo izpustili. Seveda ni dovolj, da povemo le formulo izračuna testne statistike, potrebno je povedati še statistično porazdelitev, po kateri se testna statistika porazdeljuje, da bomo npr. lahko iskali kritične vrednosti in dejansko opravljali vse želene statistične teste. Odgovor je v tem primeru zelo kratek: vse tri statistike se pod predpostavljeno ničelno hipotezo porazdeljujejo kot hi kvadrat porazdelitev pri k stopinjah prostosti, kjer je k dimenzija parametra θ (v primeru, da gre npr. za navadno številko, je ta vrednost enaka 1; v primeru, da ima θ dve koordinati, je ta vrednost dva, itd.). Vse drugo lahko torej načeloma preberemo iz tabel.

Še kratek geometrijski prikaz je na mestu. Spodnja slika nazorno pokaže, kar smo prej že zapisali. Pri Waldovem testu, nas zanima predvsem razlika med samima vrednostma parametra, kar je ponazorjeno (kot vedno) na x osi. Pri LR testu nas zanima razlika med vrednostma funkcij parametra, torej L, kar je ponazorjeno z razliko na y osi. Pri LM testu pa nas zanima score matrika, ki je, kot smo povedali prejšnjič, odvod (logaritemske) funkcije verjetja, iz osnov matematične analize pa vemo, da je geometrijski pomen odvoda naklon tangente na funkcijo. Vse omenjeno je torej ponazorjeno v spodnji sliki.

Zgoraj: Geometrijski prikaz in pomen vseh treh testov

Še nekaj besed o uporabi teh testov je na mestu. Dve ugotovitvi sta posebej lepi in zanimivi. Najprej, vsi trije testi so asimptotsko enakovredni, vsi se porazdeljujejo po enaki statistični porazdelitvi, zato bi morali v danem primeru vsaj v grobem dati enake rezultate. To seveda v praksi ni vedno res, kar s primerom lepo pokaže Robert Engle v temle prispevku (strani 793 in 794). Zato ta trditev seveda v grobem drži, v praksi pa značilnosti opazovanih spremenljivk določajo primernost posameznega testa. Še nekaj desetletij nazaj je bila uporaba LR testa računalniško in časovno prezahtevna, saj zahteva oceno obeh modelov (z in brez restrikcij). Odkar je računalništvo napredovalo, je ta, torej LR test, stopil v ospredje in je po mnenju nekaterih najpogosteje uporabljan od vseh treh. Waldov test se velikokrat uporablja v primeru velikega števila slamnatih (dummy) spremenljivk v modelu. Ena od pomembnih uporab LM testa pa je pri preverjanju specifikacij modela in izpuščenih spremenljivk, ponovno predvsem takrat, kadar je število spremenljivk zelo veliko. Engle navaja tudi uporabnost LM testa pri preverjanju t.i. nesferičnih napak, torej pri preverjanju prisotnosti heteroskedastičnosti in/ali avtokorelacije. S tem je lahko dopolnilo testom kot so Breusch-Godfrey, Goldfeld-Quandt, Breusch-Pagan in drugi, o katerih smo nekaj malega že rekli tule.

Še druga lepa ugotovitev nam je preostala, lahko jo povemo zelo kratko. Vrednost Wald statistike bo vedno najmanj enaka LR statistiki, slednja pa vedno najmanj enaka LM statistiki. V primeru, da se statistike razlikujejo je torej Wald vedno največji (in s tem najpogosteje zavrne ničelno hipotezo, oz. ima največjo statistično moč), drugi je LR, najmanjši pa je LM. Asimptotsko gledano, pa je statistična moč vseh treh enaka, in sicer 1 oz. 100% – vsi trije bodo pri dovolj velikem številu ponavljanj testa vedno pravilno zavrnili ničelno hipotezo, kadar bo napačna.

Omenjeno ugotovitev sta leta 1977 v temle prispevku pokazala ameriška ekonomista E.R. Berndt in N.E. Savin. V slikovnem delu zato prilagam avtorje nekaterih pomembnih spoznanj z danes obravnavanega področja: transilvanskega oz. madžarskega statistika Abrahama Walda, po katerem je poimenovan Wald test; ameriškega matematika Samuela S. Wilksa, ki je prvi ugotovil pravilno porazdelitev LR testnih statistik (Wilksov izrek), ki je enaka kot pri LM in Wald testu; ter že omenjenega Ernsta R. Berndta. Izbor avtorjev je seveda povsem moja odločitev, morda bi si kdo drug bolj zaslužil biti predstavljen.

Zgoraj (z leve proti desni): Abraham Wald, Samuel S. Wilks, Ernst R. Berndt

Tako, za danes smo zaključili, naslednjič nas čakajo instrumentalne spremenljivke – končno, bi lahko dejali, saj gre še za eno od tem, ki dominirajo v sodobni ekonometriji. Upam, da so bile razlage doslej dovolj razumljive in da gremo torej veselo naprej.

Za nadaljnje branje na temo trojice testov priporočam sledeča gradiva, ki so bila tudi meni v pomoč pri pisanju tega prispevka:
Zelo dobra, jedrnata in kratka razlaga – krajše se skorajda ne da: http://faculty.ndhu.edu.tw/~jlin/files/3tests.pdf
Precej izčrpno, a odlično – nobelovec R. Engle o trojici testov, s poudarkom na LM testu: http://www.stern.nyu.edu/rengle/LagrangeMultipliersHandbook_of_Econ__II___Engle.pdf
Malce starejši prispevek (1982), vendar dobro in kratko izhodišče za razlago treh testov: http://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/papers/2008/P6756.pdf
Kratka ponazoritev z veliko geometrije:
http://www.ats.ucla.edu/stat/mult_pkg/faq/general/nested_tests.htm

Kot vedno povem, a zaradi časovnih omejitev bolj redko izpolnim – skušal bom dodati še kakšno zanimivo povezavo in študijo na to temo.

  • Share/Bookmark

7.01.2013

Nekaj povezav

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika — andee - 7.01.2013

Nekaj povezav, na katere sem naletel v zadnjih tednih:

1) V blogosferi se (še enkrat več) odvija precejšnja razprava o vlogi, pomenu in razvoju makroekonomije in makroekonomskih modelov. Nekaj povezav je tule:
Nick Rove: My simple theory why macroeconomists disagree
Paul Krugman: Ideology and Economics
Livio Di Matteo: Ideology, Business Cycles and Macroeconomics
Peter Dorman: Micro Up, Macro Down
John Quiggin/Crooked Timber: The state of macroeconomics: it all went wrong in 1958
Simon Wren-Lewis/mainly macro: Macroeconomic Theory and the Multiplier
Mark Thoma/Economist’s View: Will Macroeconomists Ever Agree?
Mark Thoma/Economist’s View: Is Academic Macroeconomics Flourishing?
Zadnja članka vsebujeta, kot je že v navadi pri Marku Thomi, tudi nadaljnje povezave do drugih razpravljavcev.

2) Številni izmed teh prispevkov so nastali kot odziv na razprave na letni konferenci ameriškega ekonomskega združenja (AEA). Več o tem dogodku, ki je potekal v San Diegu med 4. in 6. januarjem, najdete na tej povezavi.

3) Robert Frank enega možnih izhodov iz krize vidi v večjem uvajanju Pigouvijanskih davkov. Kaj so Pigouvijanski davki, najdete razloženo tukaj. Enega prvih odzivov na Frankovo pisanje najdete tukaj.

4) Nekaj malega ekonometričnih povezav. Tale najden simpozij bo morda komu zanimiv. Ko sem pred časom objavil zapis z navedbo spletnih strani, kjer profesorji objavljajo s področja teoretske ekonometrije, sem med njimi izpustil Petra C. B. Phillipsa, eno legend na tem področju – na spletni strani je objavljena večina njegovih prispevkov. Zadnje čase se, kolikor mi čas dopušča, trudim slediti tudi objavam v tejle reviji (objave so na srečo večinoma dostopne brezplačno na spletu): The Econometrics Journal.

5) Pred časom sem pozabil omeniti, da sem na netu naletel na tega možaka: Stephen A. Marglin. Gospod je eden najmlajših, ki so kdajkoli pričeli učiti na univerzi Harvard, sicer pa je sedaj “okoreli” heterodoksni ekonomist, ki se z drugimi profesorji s svojega oddelka sploh ne pogovarja, pa tudi objavlja bolj malo. V svojem predavanju me je pritegnil, ker se kot eden redkih “kritikov kapitalizma” dobro zaveda, da je potrebno ekonomijo najprej spoznati in poznati do temeljev, preden pričneš iskati nove, svoje poti in odgovore.

6) Victor Ginsburgh je napisal prispevek o položaju kulturne ekonomike danes. O isti temi je predaval na konferenci ACEI v Kyotu – ne vprašajte, predavanje se je zavleklo daleč prek ure, še tako smo ga morali ustaviti na silo, največ pozornosti pa je pritegnil s tezo, da o kulturnih industrijah ne želi govoriti, ker da zanj niso predmet preučevanja kulturne ekonomike. Kljub temu je Victor postal eden mojih bolj ljubih avtorjev v kulturni ekonomiki in eden redkih iz teh krogov, na katerega se v zadnjih mesecih po Kyotu z veseljem spomnim.

V kulturni ekonomiki, ki jo zadnje čase prebiram zelo malo, je mojo pozornost pritegnil še prispevek dveh makedonskih avtorjev ter nenazadnje prispevek dr. Miroslava Verbiča, ki se je s soavtorjema podal na dve področji, kjer sem tudi sam bolj doma – muzeje in kontingenčno vrednotenje. Prispevek najdete tule.

7) Še nekaj malega gradiva za tiste, ki ste še v času študija ekonomije. Tale spletna stran ponuja obilo zelo dobrih in raznolikih študijskih gradiv s področij makro in mikroekonomije, ekonometrije, ter matematike in statistike.

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |