V krizi smisla tiči misel

Preprosto sem prisiljen pisati tale zapis, kot odgovor na nekatere resnično bizarne odzive medijev na predstavitev preliminarnih rezultatov študije ekonomskih učinkov projekta EPK 2012, ki je potekala v petek, 12.4. v prostorih Javnega zavoda Maribor 2012 v Mariboru.

Najprej nekaj besed o študiji. S prof. dr. Bogomirjem Kovačem sva prevzela to študijo o ekonomskih učinkih nekega konkretnega kulturnega projekta. Tovrstne študije se delajo po navadi po impaktni oz. multiplikatorski metodologiji, ki je močno sporna, kljub temu smo se odločili, da bo tudi v tej študiji ta del tvoril prvi del metodološke zgodbe. Drugi del, ki je bistven, je metodološka inovacija, ki bo (morda celo prvič doslej nasploh) omogočila vrednotenje dejanskih ekonomskih učinkov tega (in nenazadnje kateregakoli drugega) kulturnega projekta. Temu se reče ex-post ekonometrična preverba in bo prinesla precej bolj trdne in metodološko nesporne rezultate o ekonomskih učinkih – ki pa bodo, to opozarjam vnaprej, lahko tudi negativni, morda se bo pokazalo, da posebnih ekonomskih učinkov kulturnih dogodkov ni (čeprav dosedanji rezultati študije ne kažejo ravno v to smer)… Tretji del je kontingenčna študija, ki bo ovrednotila vrednost projekta v očeh prebivalcev, tako Maribora in partnerskih mest kot Slovenije nasploh. Sam lahko samo rečem, da bom nad rezultati vseh teh delov študije bedel in nikakor ne bom dovolil, da jih v svoje namene zlorabi kdorkoli, kar velja tudi za EPKjevce v morebitne namene čezmernega slavljenja projekta (kot za kogarkoli drugega z morebitnimi drugačnimi nameni). Zaenkrat lahko v skladu s predstavitvijo v petek rečem, da so rezultati relativno pozitivni za projekt, vendar so še vedno le zelo grobe ocene, veliko je še za postoriti na celotni zadevi.

S strani novinarjev pa so bile v petek prisotne grobe zlorabe zaupanja. Na tiskovni konferenci sem sam na vprašanje novinarke z STA jasno poudaril, da so sedaj predstavljeni ekonomski učinki projekta prvič zelo grobi in lahko še močno netočni, in drugič, da so nekateri od njih zaenkrat izračunani po sporni impaktni metodologiji in potrebujejo ex-post preverbo, ki bo dokončana v prihodnjih dneh. Novinarka je izrazila močno željo, da bi pisala ravno o teh učinkih, ker se “pač najbolje slišijo”, kar sem ji sam najmanj dvakrat, v uradnem odgovoru na konferenci in tudi v osebnem pogovoru po dogodku močno odsvetoval oz. toplo prosil, da ne stori, s čimer se je povsem strinjala in potrjujoče in pritrjujoče odšla z dogodka! Ko sem prišel domov, pa so me seveda pričakali naslovi v medijih, ki so poročali izključno o tem, kar je bilo dogovorjeno, da ne bo sploh omenjeno v prispevkih…

Sam tole pišem tudi za tiste, ki ste morda spremljali mojo raziskovalno pot preteklih let. Ne, nisem postal zagovornik impaktnih oz. multiplikatorskih študij… Študijo sem sprejel z bistvenim motom, da končno najdemo neke odgovore v študijah ekonomskih učinkov, ki jih kulturna ekonomiko roko na srce doslej ni znala dati in se je največkrat zapletala v metodološko onaniranje oz. izbiro med dvema neprimernima možnostma – impaktnimi in kontingenčnimi študijami. Odgovora na vprašanje o ekonomskih učinkih kulturnih dogodkov pa žal preprosto doslej ni bila sposobna dati, in tako dovolila prosperiranje množice zelo povprečnih, da ne rečem slabih, obupnih študij, kar vedo vsi na področju. Ta študija bo torej dala odgovore za nadaljnje raziskovanje, upam si skorajda reči, da precejšen, zelo velik preskok naprej in večino metodoloških odgovorov, ki so se doslej zgolj slutili in iskali. Večina tega je že narejena, to lahko že rečem, sedaj je zadeva v zaključni fazi. Morda me bo torej kdo od tistih, ki se jim je to početje doslej zdelo nenavadno, poslej vendarle razumel.

Vprašanja projekta EPK – ali se naj nadaljuje, ipd. pa iskreno rečeno niso moja vprašanja in jih prepuščam drugim. Morda oz. verjetno jih bo v študiji naslovil prof. Kovač, vendar to prepuščam njemu. Sam zagotovo na osebni ravni nimam nič z njimi in se vanje tudi ne bom vpletal. Na karkoli metodološkega, v povezavi s povedanim zgoraj, pa bom z veseljem odgovarjal tudi vnaprej.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav,
Andrej Srakar.

Iztok Mlakar: Politik Gvido

Od zmerem rad si lepetal, an zmerem rad si blodu,
an prou use si vedu, an prou neč nisi znal,
dve levi roki mel si, delal pej si samo škodu,
ni čudno Gvido, da glih u politiko si šou.

Veš jest se ne spoznam kej preveč na demokraciju,
kako bi lohkor vedu, kera toja stranka je,
kej češ od zmeram poznu samo enu sem partiju,
an to je tista sej veš, partija od briškule.

Kapiral sem, da ste konzervativno liberalni,
zadržano radikalni, levo desne bolj smeri.
Malčk rdeči an malčk beli, se pravi roza univerzalni,
če je prou gosto, znate bit tud lila pikčasti.

Ob članku http://www.rtvslo.si/slovenija/virant-linearni-ukrepi-za-znizanje-plac-v-javnem-sektorju-nujni/305990 in nasploh delu in liku Gregorja Viranta je zgoraj asociacija enega od komentatorjev na forumu pod omenjenim člankom.