V krizi smisla tiči misel






         

30.06.2013

Ali je enotna cena knjige sprejemljiva za Slovenijo?

Zapisano pod: Kulturna ekonomika — andee - 30.06.2013

Malce daljši komentar k ukrepu, ki ga prinaša novi NPK 2014-2017, enotni ceni knjige. Načrtuje se ukrep, po katerem naj bi vsaka posamezna knjiga imela enotno ceno, ne glede v kateri knjigarni jo boste kupili, ceno bo določil založnik. Ukrep, ki ga pozna vrsta evropskih držav (pregled narejen v letu 2006 je v spodnji tabeli) je pogosto propagiran na eni strani s strani kulturnikov in na drugi strani kritiziran s strani ekonomistov, če malce posplošimo celotno sliko.

Kaj so njegove glavne prednosti in slabosti? Poglejmo, kaj o tem pravi Mednarodno združenje založnikov (International Publishers Association).

Potencialne prednosti novega sistema za avtorje in založnike: najpomembnejša je verjetno vzajemna podpora (angl. cross-subsidisation), ki označuje »prakso zaračunavanja višjih cen eni skupini uporabnikov, za kritje nižjih cen za neko drugo skupino«. Kratko povedano bodo lahko višje cene in s tem (pričakovani!) višji prihodki od bolje prodajanih knjig uporabljeni za podporo knjigam z manjšo prodajo. V primeru, da enotne cene knjige ne bi imeli, bi bile spodbude za takšno vzajemno podporo manj branim knjigam precej manjše, tako bi npr. cenovna konkurenca prisiljevala založnike k izdajanju predvsem tistih knjig z večjo branostjo in prodajo.

Potencialne prednosti novega sistema za prodajalce: enotna cena knjige bo omogočila obstoj tudi manjšim knjigarnam, ki jim ne potrebno tekmovati s cenovno ugodnejšo konkurenco močnejših prodajaln. To bo omogočilo knjižne prodajalne tudi v manjših, bolj odročnih krajih, ter male neodvisne knjigarne, ki jim ne potrebno vstopati v cenovne tekme z velikimi verižnimi prodajalnami.

Potencialne prednosti novega sistema za bralce: Slednje zadevajo predvsem dostopnost književnih naslovov v manj branih jezikih in dialektih, ter nišno produkcijo; poleg tega pa tudi dostopnost književnih prodajaln v manjših in morda odročnejših krajih.

Slabosti novega sistema: najprej gre za jasen ekonomski argument, da bo poseganje v delovanje trga nujno povzročilo višje cene in manjšo prodajo. Slednje je najbolje razvidno iz slike iz prispevka Canoya, Van Oursa in Van der Ploega (COP, 2006), ki še danes velja za temeljnega na področju ekonomike knjig:

Iz zgornjega je jasno vidno, da ima višja (umetno določena) cena knjig za posledico manjšo prodano količino knjig (B** namesto B*) ter višjo ceno (P** namesto P*). Celotna izguba presežka znaša vsoto trikotnikov z (stroški za kupce/bralce knjig) in b (stroški za prodajalce). Potrebno je poudariti, da je vrednost izgube močno odvisna od naklona krivulj povpraševanja in ponudbe, torej predvsem od cenovne elastičnosti povpraševanja, v kolikor je slednja nizka (kar je v kulturi pogosto), so učinki precej manjši, kot če je visoka. Potrebno je tudi dodati, da je zgornja slika seveda zelo popreproščen pogled na enotno ceno knjige, ki upošteva samo najbolj osnovne ekonomske silnice.

Na podlagi negativnih izkušenj z enotno ceno knjige je kar nekaj držav slednjo opustilo, omeniti velja predvsem Veliko Britanijo, Irsko, Švedsko in Finsko. V teh državah se založniki ne želijo vrniti k staremu sistemu enotne cene knjig, kot navaja Mednarodno združenje založnikov.

Nadaljnji argument, ki ga podajajo COP v opozorilo glede enotne cene knjige, je škodljiv učinek na inovativnost pri prodaji – knjigarne ne bodo več preveč motivirane za iskanje novih prodajnih in distribucijskih poti do kupcev, saj cenovnih prihrankov, ki bi nastali pri tem, ne bodo mogle več prenesti na kupce.

Analiza COP je zanimiva tudi zaradi tega, ker ne ponuja enotnega odgovora – v nekaterih skupinah držav, grupiranih po značilnostih, je lahko enotna cena knjige primeren, v nekaterih pa neprimeren način podpore. COP navajajo štiri skupine držav, ki so v spodnji tabeli.

Ključnega pomena je torej, v katero skupino držav lahko uvrstimo Slovenijo. Slovenska gostota naseljenosti, se giblje okrog 98 prebivalcev na km2, torej je med nizko do srednje poseljenimi. Slovenska pokritost z internetom znaša 720 uporabnikov / 1000 prebivalcev in je sicer nižja od povprečja držav prve skupine, vendar tudi precej višja od npr. držav Južne Evrope (druge skupine). Slovenija ima majhno jezikovno območje in relativno velik pomen na kulturnih značilnostih. S tega vidika je izmed štirih skupin Slovenija verjetno najbližje prvi skupini, za katero po ugotovitvah COP velja, da naj bi bila najbližje učinkovitosti modela prostega trga v knjižni in založniški produkciji. Potrebno pa je v isti sapi dodati, da Slovenija ni posebej blizu nobeni od zgornjih štirih skupin, vendar je zagotovo ne bi mogli razvrstiti v drugo in tretjo, pri katerih so COP mnenja, da enotna cena knjige lahko deluje uspešno.

Ker smo pravkar pokazali, da enotna cena knjige morda ni dober ukrep za slovenski knjižni trg, navedimo še nekaj drugih možnosti, s katerimi bi prav tako lahko dosegli podobne cilje. COP navajajo tri takšne možnosti, za Slovenijo je verjetno zanimiva predvsem prva:

1) Nižja (ali ničelna) stopnja davka na knjigo
O tem ukrepu je pri nas že razmišljala ministrska ekipa pod vodstvom Majde Širca. COP so mnenja, da glede na raznolikost knjižnega trga in posebnosti evropskih držav, harmonizacija davčnih regulativ nikakor ne bi bila pravilen ukrep. Po njihovem mnenju bi bilo torej povsem smiselno razmišljati o spodbujanju knjižnega trga prek davčnih ukrepov, v veliko primerih bi to bilo bolj smiselno kot enotna cena knjige.

2) Stimuliranje kulturne ponudbe: več nagrad za avtorje in/ali subvencije za knjigarne
V Sloveniji že obstaja veliko knjižnih nagrad, morda bi vseeno lahko razmislili o »poglabljanju« takšnega ukrepa. Glede subvencij za knjigarne pa COP navajajo primer Švedske, ki del knjigarn že spodbuja na tak način, kljub temu so mnenja, da bi tovrsten način še bolj negativno deloval na delovanje knjižnega trga, obenem pa povzročal še administrativno »nočno moro«.

3) Spodbujanje branja prek podpore knjižnicam
Tudi ta ukrep je v Sloveniji že precej prisoten, kljub temu bi morda veljalo razmišljati tudi o dodatni podpori temu ukrepu.

Na podlagi povedanega predlagam, da ministrstvo še enkrat pretehta pozitivne in negativne posledice enotne cene knjige in premisli tudi o drugih navedenih ukrepih za dosego cilja večje prodaje kakovostnih knjig in revij, zlasti drugačni davčni obravnavi knjižnega trga in nižji ali ničelni stopnji davka na knjigo.

  • Share/Bookmark

9.06.2013

Zna Google napovedati “boxoffice” uspeh filmov?

Zapisano pod: Kulturna ekonomika — andee - 9.06.2013

Kratek bom. Mojo pozornost je pritegnila tale novica: http://www.rtvslo.si/kultura/film/google-napovedati-znamo-uspeh-filma/310613. Nova Googlova študija, katere dostopen je žal samo kratek PR povzetek, trdi, da je zgradila model, ki je zmožen prek 90% natančnosti pri napovedi uspešnosti nekega filma.

Sam se v to ne bom posebej podajal, glede na še vedno precejšnjo omejenost s časom, pa tudi glede na skopost podatkov o modelu s strani Googla (verjamem pa, da Googlovi ekonomisti, ki jim predseduje znani mikroekonomist Hal R. Varian, ki mu v ekonomiji prav vsi priznavajo odličnost, dobro vedo, kaj delajo).

Vendar opominjam samo na enega osrednjih prispevkov na področju ekonomike filmske industrije izpod peresa Arthurja De Vanyja, uploadal sem ga tule. Tudi sam sem o njem že pisal, dejansko je bil to eden prispevkov, ki me je v času lanskega študijskega bivanja v ZDA najbolj pritegnil med gradivi na področju kulturne ekonomike. Osnovno spoznanje De Vanyja pa je jasno in še vedno presenetljivo, predvsem pa v nasprotju z ugotovitvami Googla: uspehi filmov se porazdeljujejo po Pareto (oz. Levy) statistični porazdelitvi, kar pomeni, da nikakršen model ne more ustrezno napovedovati njihovega uspeha.

Sam torej dvomim v zanesljive napovedi Google modela, bom pa vesel, če v naslednjih tednih morda izbrskam kaj več podatkov (čeprav jih bo verjetno Google skrival še naprej). Opozarjam pa, da tudi ekonomika filmske industrije ni področje, ki bi ga posebej natančno poznal, tistim, ki vas to zanima, predlagam, da raje prečekirate, kaj o tem na akademski ravni pišeta npr. Jordi McKenzie in Victor Fernandez-Blanco.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |