V krizi smisla tiči misel






         

28.09.2013

Zakaj blogati o svojem raziskovalnem delu – za študente, do in podiplomske

Zapisano pod: miks — andee - 28.09.2013

Lušten zapis, na katerega opozarja Dave Giles, najdete na http://sociologicalimagination.org/archives/13910. Zapis govori o 28 razlogih, zakaj je koristno blogati o svojem raziskovalnem delu. Kot nekdo, ki to počne zadnjih šest let, se prepoznam skorajda v vsakem od razlogov in takšno aktivnost zagotovo toplo svetujem vsem, ki morda še razmišljate o tem, meni je zelo koristila in mi še vedno koristi.

Razloge navajam spodaj, v angleščini, za kar opravičilo vsem “slovensko zavednim”, žal nimam časa prevajati vsega po vrsti. Nekateri razlogi, zlasti proti koncu, se sicer že kar obupno ponavljajo.

•It helps you become more clear about your ideas.
•It gives you practice at presenting your ideas for a non-specialist audience.
•It increases your visibility within academia.
•It increases your visibility outside academia and makes it much easier for journalists, campaigners and practitioners to find you.
•It increases your visibility more than a static site and allows people who find you to get an overall sense of your academic interests.
•It’s a great way of making connections & finding potential collaborators.
•It can provide an archive of your thoughts, ideas and reactions which can later be incorporated into more formal work.
•It makes it easier for people to find your published work and increases the likelihood they will read and cite it.
•Its informality and immediate accessibility can help make writing part of your everyday life rather than being a source of stress and anxiety.
•Its a great way to promote events and call for papers. Particularly if you blog regularly and your blog is connected to Twitter.
•It helps ensure you can continue to develop strands of thought which, for now, don’t have any practical implications but might at some point in the future.
•It encourages you to reflexively interrogate and organise your work, drawing out emergent themes and placing isolated snippets of commentary into shared categories.
•It allows you to procrastinate for a further 10 to 20 minutes before going back to NVivo in a useful(ish) way.
•It helps you build a community around your ideas and interests.
•It allows you to start a conversation that other researchers can join using comments.
•It’s a tremendous way to access additional relevant information/sources through the connections you make.
•It can also be a great way to increase your sample size by crowd sourcing contributions and through public scrutiny help prepare you for the peer review process when the time comes to publish your work.
•It’s a great way to get international and cross-disciplinary input and reflections on your research.
•It’s a fabulous way to give back to the research community by providing links and resources for other researchers, give and you shall receive.
•Reciprocity through blogging and Twitter shares builds your profile but importantly forges lasting connections to fellow researchers.
•It allows you to publish ideas immediately without waiting two years while things go through peer review and more peer review and wait in a publishing queue.
•It’s fun.
•It’s a faster way to get your research findings out. Journal/book publishing and the peer-review/editing process can take FOREVER.
•Because C Wright Mills would have probably been a blogger. If not, he would at the very least have been a fan.
•It is an exercise in disciplined writing. Stuff that doesn’t get used in the bigger thesis project, published papers, and the like, can be glossed for a blog and thrown out for ‘collision’ with others’ ideas. That’s how better ideas get formulated.
•It makes you a better writer.
•It allows raw uncensored ideas to be creatively expressed before stymied by a prolonged peer review process.
•It allows research findings to be put out there in a format that participants can access, and are actually likely to read.

  • Share/Bookmark

24.09.2013

Slovenski ekonomisti objavljajo…

Zapisano pod: Ekonomija — andee - 24.09.2013

… v tujih vodilnih publikacijah. Nov delovni zvezek Egona Zakrajška s soavtorjem Simonom Gilchristom najdete na: http://www.federalreserve.gov/pubs/feds/2013/201356/201356abs.html. Na enem najbolj branih ekonomskih blogov ga promovira tudi Mark Thoma, s tem je tudi pritegnil mojo pozornost: http://economistsview.typepad.com/economistsview/2013/09/links-for-09-21-2013.html.

  • Share/Bookmark

20.09.2013

Norci?

Zapisano pod: Ekonomija — andee - 20.09.2013

Komentar na dogajanje glede minimalnih plač, t.j. prispevek http://www.rtvslo.si/slovenija/semolic-o-posegih-v-minimalno-placo-stvari-lahko-uidejo-izpod-nadzora/318064 in današnji poziv ZSSS.

Naj mi Urad za makroekonomske analize in razvoj dovoli, da si sposodim in spodaj skopiram analizo iz Ekonomskih izzivov 2012, v celoti jo dobite na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2012/EI-2012.pdf. Dobro vprašanje je torej, kdo je tu bolj nor.

Okvir 2: Vpliv dviga minimalne plače v letu 2010 na izgubo delovnih mest – Ažurirana ocena funkcije povpraševanja po delu in ocena vpliva dviga minimalne plače ali stroškov dela na zaposlenost

Ekonomska teorija pozna štiri skupine učinkov minimalne plače (Lemos, 2004, str. 4): na plače (njen dvig zmanjšuje neenakost v porazdelitvi plač), na dobiček (njen dvig zmanjšuje dobiček podjetja), na cene (njen dvig dejavnosti prevalijo v cene) in na zaposlenost (dvig minimalne plače povzroča večjo brezposelnost). Učinke slednjega prikazujemo v nadaljevanju.

Ocene posledic dviga minimalne plače smo dobili z upoštevanjem ocen kratkoročnih in dolgoročnih elastičnosti zaposlenosti na stroške dela in ob predpostavkah, da se porazdelitev zaposlenih od leta 2009 do uvedbe dviga minimalne plače v marcu 2010 ni bistveno spremenila in da je prišlo do takojšnjega dviga minimalne plače na zakonsko višino (734 EUR). Pri analizi smo uporabili bazo podatkov gospodarskih družb v Sloveniji, iz katere smo izločili podjetja z nepopolnimi ali slabimi podatki ter tista z manj kot šestimi zaposlenimi.

Ocenjevana dinamična funkcija povpraševanja po delu, ki sledi iz Hamermeshevega dinamičnega modela povpraševanja po delu, kaže sposobnosti in možnosti delodajalcev za hitro spreminjanje ravni zaposlenosti v podjetjih in predvsem ključne dejavnike njihovih odločitev (stroški dela, prihodki od prodaje, stroški kapitala…) in v kolikšni meri. Za ocenjevanje smo uporabili posplošeno metodo momentov (GMM metodo) oziroma Blundell-Bond cenilko (t.i. sistemsko GMM cenilko):

kjer i označuje podjetje, t pa leto. EMP pomeni povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju, LCEMP so realni stroški dela na zaposlenega (bruto bruto plača), S so realni čisti prihodki od prodaje, R so realni stroški najema kapitala, D pa je slamnata spremenljivka za velikost podjetja, izvoz, dobiček, regije, dejavnosti in cikel.

V Tabeli 17 so predstavljene ocene dinamične funkcije povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, za obdobje 1995−2010. Ocene so primerljive z ocenami za obdobje 1995–2007 in z ocenami dinamičnih funkcij povpraševanja po delu za različne evropske države, avtorjev Checchi, Navaretti in Turrini (2003).

Glavni spremenljivki, ki določata povpraševanje po delu, sta stroški dela (w) in prihodki od prodaje (s). V tabeli 17 so podani koeficienti kratkoročne in dolgoročne elastičnosti zaposlenosti glede na ti dve spremenljivki. Za oceno vpliva dviga minimalne plače pa sta nas najbolj zanimala koeficienta kratkoročne in dolgoročne elastičnosti zaposlenosti na stroške dela.

Tabela 17: Ocene dinamične funkcije povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, odvisna spremenljivka je logaritem števila zaposlenih

Kratkoročna elastičnost zaposlenosti na stroške dela znaša -0,58 %, kar pomeni, da se zaposlenost ob 1-odstotnem povečanju stroškov dela v povprečju zmanjša za 0,58 %. Dolgoročna elastičnost oz. vrednost, h kateri konvergirajo vrednosti kratkoročnih elastičnosti, pa znaša -1,42 %, kar pomeni, da se podjetja na 1-odstotno zvišanje stroškov dela dolgoročno v povprečju odzovejo z 1,42-odstotnim znižanjem zaposlenosti. Ocenjeni elastičnosti sta skladni z ocenami v drugih državah.

Kratkoročna elastičnost zaposlenosti na prihodke od prodaje je pozitivna in značilna ter nam pove, da se je zaposlenost v proučevanem obdobju zaradi povečanja prihodkov za 1 % v povprečju povečala za 0,63 %. Dolgoročna elastičnost je prav tako pozitivna in značilna ter znaša 0,93 %.

Upoštevaje ocenjene elastičnosti zaposlenosti na stroške dela in predpostavki nespremenjene porazdelitve zaposlenih ter takojšnjega dviga minimalne plače na zakonsko višino se je približno tretjini novih prejemnikov minimalne plače bruto plača povečala za 25 %, ostalima tretjinama pa za 13,4 % oz. 3,8 %.

Ocenjujemo, da se je število zaposlenih zaradi dviga minimalne plače na kratek rok zmanjšalo za okoli 7 tisoč oseb (različno po plačnih razredih; za 14,5 %, 7,8 % oz. 2,2 %). Na dolgi rok pa se bi se lahko glede na rezultate ekonometrične analize zaposlenost po posameznih plačnih razredih zmanjšala za 35,5 %, 19 % in 5,4 % oz. skupaj za 17.679 zaposlenih (Tabela 18). Dolgoročno bo zaradi prilagoditev v gospodarstvu najverjetneje prihajalo do še nadaljne izgube delovnih mest, kar pa v tej analizi ni bilo upoštevano.

Tabela 18: Ocena kratkoročne in dolgoročne izgube delovnih mest zaradi povišanja minimalne plače

Po navedenih ocenah, ki temeljijo na dejanskem stanju v gospodarstvu v času uveljavitve interventnega ukrepa dviga minimalne plače marca 2010 za 22,9 % (na 734,15 EUR; ocenjene elastičnosti zaposlenosti na stroške dela do leta 2010 in porazdelitev plač v letu 2009), naj bi kratkoročno zaposlitev izgubilo okoli 2.000 in dolgoročno 500 več zaposlenih kot po predhodnih ocenah.”

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |