V krizi smisla tiči misel






         

27.02.2014

Javni zavodi in NVO – Troha in Grilc, zaključimo to debato, da bo mir

Zapisano pod: Kulturna politika — andee - 27.02.2014

Gašper Troha mene in Asociacijo danes v Pogledih obtožuje tendenčnosti pri intepretaciji oz. celo že pri izračunu samih številk o razmerju sredstev med NVO in javnimi zavodi na področju umetniških programov. Ker se mi res ne da te razprave voditi “on and on”, objavljam še print screen iz letnega poročila Ministrstva za kulturo iz 2012. Iz številk je jasno razvidno, da je šlo za umetniške programe javnih zavodov iz tega naslova okrog 52 milijonov evrov, za projekte in programe nevladnih organizacij pa nekaj več kot 5 milijonov. Razmerje je torej 1:10, kot trdimo mi. Edini postavki, ki bi lahko spremenili stvari sta Ljubiteljska kultura (verjamem, da je niso šteli med programe in projekte NVO, ali pač? če so, gre pač za zavajanje, ker pri programih in projektih NVO seveda ne gre za ljubiteljsko kulturo, po vseh razpravah preteklih let bi to že lahko počasi postalo jasno…) in EPK Maribor 2012, ki prav tako ni šel samo za NVO. Troha trdi, da je razmerje 1:5. Zato ga vljudno pozivam, da razloži, kako je prišel do te številke na osnovi spodnjega izseka iz poročila MK.

Prilagam še podoben izsek iz poročila MK 2009 (zadnjega poročila, ki ni vsebovalo postavke za EPK), od koder je ponovno jasno vidno razmerje 1:10 v sredstvih za NVO in javne zavode. Enaka razmerja vsebujeta tudi poročili za 2010 in 2011, kdor hoče naj ju pogleda, edina razlika je postavka za EPK, ki pa jo lahko pripišemo tako NVO kot javnim zavodom.

Resnično bi rad zaključil to debato, ki traja že devet mesecev, zato dopuščam, da sem se kje zmotil tudi sam, vendar še enkrat več pozivam Gašperja Troho, da predstavi izračune ministrstva, seveda z upoštevanjem zgornjega. Pričujoče pisanje bo poslano tudi Pogledom v objavo in verjetno Trohi in Grilcu na mejl.

  • Share/Bookmark

16.02.2014

Makroekonomija: novosti in nova rubrika

Zapisano pod: Ekonomija, Makroekonomija — andee - 16.02.2014

Ker nekako slutim, da bo makroekonomija igrala kar nekaj vloge zame v drugem šolskem polletju, uvajam posebno rubriko tudi zanjo in, čeprav to zelo dobro počne na svojem blogu Jože P. Damijan s kolegi (pa nenazadnje občasno na svojem blogu tudi Marjan Senjur), opozarjam na nekaj aktualne razprave o makru v blogosferi:
1) Prvi nastopi Yellenove kot nove šefice FED: Originalni govor in še komentar Tima Duya;

2) Makrobitka v blogosferi se nadaljuje: http://noahpinionblog.blogspot.com/2014/02/is-macro-doomed-to-always-fight-last-war.html;

3) Klasična topika – ali krčenje države prispeva k učinkovitosti: http://noahpinionblog.blogspot.com/2014/02/does-cutting-government-make-it-more.html;

4) Novokeynesijanski DSGEji – Simon Wren-Lewis in dva odziva: Paul Krugman in Roger Farmer;
5) Vedno blogersko hiperproduktivni Mark Thoma o metodologiji merjenja deleža zaposlenih v populaciji: http://economistsview.typepad.com/economistsview/2014/02/a-second-look-at-the-employment-to-population-ratio.html;
6) Razprava o “99% vs. 1%” – Greg Mankiw vs. Bob Solow in Paul Krugman;
7) Še nekaj na temo olimpijskih medalj in ekonomije (glejte tudi prispevek na tem blogu izpred nekaj dni): Freakonomics in Steven Perlberg;
8 ) In za konec še nekaj teoretskih ekonomsko in politično filozofskih razmislekov ekonomskega omnivora Tylerja Cowena (in ne gre pozabiti, enega ključnih sodobnih kulturnih ekonomistov) ter kolega Alexa Tabarroka.

  • Share/Bookmark

15.02.2014

Januarske novosti – statistika in ekonometrija

Tale kratek pregled bomo strukturirali v tri točke:

1) CEMMAP teksti: med novimi v januarju 2014 velja gotovo izpostaviti modele generaliziranih instrumentalnih spremenljivk, ki jih razvijata Andrew Chesher (vodja CEMMAP) in Adam Rosen. Kot pove že ime, gre za generalizacijo instrumentalnih spremenljivk (o katerih se že nekaj časa spravljam napisati tudi nov prispevek v ekonometrični delavnici), kjer odpadejo številne dosedanje omejitve pri uporabi IVjev. Prispevek najdete tukaj. Med novimi teksti velja omeniti še dva nova teksta “sopriimjaka” našega Igorja, Matthewa Mastena, ki prav tako vključujeta instrumentalne spremenljivke, najdete jih tukaj (soavtor: A. Torgovitsky) in tukaj. Poleg tega sta tu še prispevka Hiroakija Kaida, vključujoč intervalno regresijo, ki jo bom verjetno v enega od prispevkov v okviru projekta SHARE vključeval tudi sam (uporabna je denimo tam, ko imate namesto točne vrednosti odgovora na vprašanje le razpon vrednosti; torej denimo takrat, ko vprašanec v neki anketi ne želi ali ne zna odgovoriti na vprašanje o vrednosti premoženja, ki ga ima, in mu potem postavljate vprašanja dvojne izbire: ali je premoženje v vrednosti nad 1000 EUR, če da ali je v vrednosti nad 2000 EUR, če ne, ali je v vrednosti nad 500 EUR, in podobno; s takšnimi vrednostmi ravnate na način t.i. intervalno cenzorirane regresije); ter prispevek Bugnija, Canaya in Shija, ki se dotika velikega področja sodobne ekonometrije, ki se mu reče delno identificirani (partially identified) modeli in parametri.

2) Journal of Econometrics: na voljo je nova, marčevska številka. V prvem prispevku Chena in Xuja je govora o pomembni, tako rekoč ključni temi v finančni ekonometriji – merjenju volatilnosti. Žal tega prispevka kot edinega nisem uspel najti v prosto dostopni pdf verziji. Pač pa je v takšni verziji na voljo drugi prispevek, ki govori o posebni vrsti modelov GARCH, torej ponovno ostajamo pri temi volatilnosti in delno tudi finančne ekonometrije. Tudi tretji prispevek, ki govori o neparametričnem testiranju parametrov na osnovi pogojnih neenakosti v momentih (conditional moment inequalities), je dostopen prosto na medmrežju. Naslednji je prispevek treh angleško lociranih profesorjev, Giraitisa, Kapetaniosa in Yatesa, ki govori o posebni dekompoziciji v modelih časovnih vrst na osnovi avtoregresivnih zamejenih procesov (autoregressive bounded processes), ponovno se nanaša tudi na standardno temo ekonometrije zadnjih let, izpeljevanje neparametričnih variant ocenjevanja parametrov in testiranja hipotez. Predzadnji je prispevek Horvátha, Kokoszke in Ricea, ki izpeljuje nove oblike testov (podobne KPSS oz. Kwiatkowski-Phillips-Schmidt-Shin testu) za preverjanje stacionarnosti v funkcionalnih časovnih vrstah, ki se velikokrat pojavljajo v finančni ekonometriji. Zadnji prispevek avtorjev Reynaerta in Verbovena pa izpeljuje posebno varianto GMM cenilke, uporabljene v posebnem modelu za ocenjevanje funkcij povpraševanja, ki so jo prvi razvili v znanem prispevku Berry, Levinson in Pakes (1995).

3) Blog Davea Gilesa in drugi statistični in ekonometrični blogi: najprej še svež in vroč Daveov prispevek o Jarque-Bera testu z dobro in preprosto razlago (kot smo pri Daveu že navajeni), kaj ta test je, kako je sestavljen in kakšna je njegova uporaba. Veliko razprave in sivih las povzročajo tudi dobre stare p-vrednosti, o tem več v prispevku na blogu Simply Statistics. Komur dela probleme Bayesijanska statistika, lahko prebere tale prispevek. Intervju z avtorjem simulacijske metode bootstrap Bradleyjem Efronom najdete tukaj. In za konec še spletna stran, nastala kot plod razmišljanj ob poteklem svetovnem letu statistike 2013, The World of Statistics.

Veliko užitkov.

  • Share/Bookmark

Grčavi Gorenjci, sentimentalni Korošci in vedri Dolenjci? SHARE raziskava in samopercepcija zdravja pri Slovencih

Zapisano pod: Ekonometrija, Ekonomija, Ekonomika zdravstva in staranja, Statistika — andee - 15.02.2014

Kratek povzetek in uvod v enega mojih novih prispevkov, zaenkrat še “work in progress”. Celoten osnutek prispevka najdete tukaj.

Povzetek:
V prispevku najprej izračunamo indeks zdravja za vse sodelujoče države SHARE na osnovi znanega prispevka Hendrika Jürgesa iz 2005, vendar na osnovi celotnih SHARE podatkov, dostopnih za štiri valove raziskave. Rezultati potrdijo Jürgesovo tezo, da so v Evropi prisotna precejšnja razhajanja med dejanskim in samo-izraženim zdravjem. Naša analiza pokaže, da so tovrstna razhajanja poleg skandinavskih držav (Švedska in Danska), ki jih je navedel že Jürges, močno prisotna denimo tudi pri Ircih. Analiza pokaže, da se Slovenija glede tega nahaja nekje v povprečju, prispevek pa v drugem delu ponovi Jürgesovo analizo tudi za slovenske NUTS3 regije. Čeprav osnovne ugotovitve in izračunani indeks zdravja ne potrdijo povsem splošnih predstav o značaju prebivalcev slovenskih regij iz psihološke vede (glej npr. Trstenjak 1991; Musek 1994), pa je nadaljnja analiza uspela vsaj do neke mere potrditi večino tovrstnih predstav in pokazati, da Gorenjci, Primorci in Dolenjci izražajo boljše zdravje, kot ga dejansko imajo, Korošci pa nasprotno nekoliko slabše.

1. Uvod

O razmerju med dejanskim in samo-izraženim zdravjem je bilo doslej že veliko spisanega, posebej v zadnjih letih, ko se mere samo-izraženega zdravja (self-rated health, SRH) vedno pogosteje uporabljajo pri vrednotenju javnega zdravja (glej npr. Wu et al. 2013; Benjamins et al. 2004; Idler & Angel 1990; Goldberg et al. 2001; Shibuya et al. 2002; Lindström 2009; Mansyur et al. 2008). Kot opozarjajo Wu in sodelavci med samo-izraženim in dejanskim zdravjem ni enostavnega in enoznačnega odnosa (Wu et al. 2013). Nekatere študije poročajo, da starejši ljudje dojemajo svoje zdravje v pozitivnem smislu in največkrat precenjujejo svoje zdravje (Maddox 1962; Ferraro 1980; Cockerham et al. 1983), medtem ko so druge študije pokazale, da starejši ljudje svoje zdravje ocenjujejo slabše kot drugi s podobnimi objektivnimi pogoji zdravstvenega varstva (Ferraro 1980; Mitrushina & Satz 1991; Fillenbaum 1979). Še vedno je nejasno, do katere mere je samo-izraženo zdravje skladno z objektivnimi dejavniki zdravja in ali je merjenje SRH lahko splošno sprejeta mera zdravstvenega stanja v širši populaciji. Zato je, kot pišejo Wu in sodelavci ocenjevanje razmerja med SRH in objektivnim zdravstvenim stanjem pomembno za to, da se določi, ali lahko SRH služi kot indikator objektivnega zdravstvenega stanja (Wu et al. 2013).

V našem prispevku bomo uporabili postopek, ki ga je pri ocenjevanju razmerja med samo-izraženim in dejanskim zdravjem pri starejših uporabil nemški ekonomist in eden tvorcev projekta SHARE Hendrik Jürges. V raziskavi SHARE obstajajo vprašanja, ki vrednotijo tako samo-izraženo zdravje (po evropski in ameriški različici) kot tudi številni dejanski pokazatelji zdravstvenega stanja: prisotnost različnih oblik bolezni, kazalniki duševnega zdravja, indeksi telesne mase ter fizični testi (v četrtem valu so se na nemškem vzorcu pojavili tudi t.i. biomarkerji – telesna višina, obseg pasu, krvni pritisk in vzorci posušenih kapljic krvi; vključevanje biomarkerjev naj bi bilo precej razširjeno v naslednjih valovih raziskave). Jürges je na osnovi vpogleda v podatke prvega vala SHARE in primerjalnih študij pokazal, da obstajajo precejšnje nekonsistentnosti med izraženim in dejanskim zdravjem, predvsem starejši v skandinavskih državah (Danska in Švedska) so mnenja, da so precej boljšega zdravja, kot so to dejansko. Na drugi strani je Jürges pokazal, da so države mediteranskega bazena (Italija, Španija, Grčija) nagnjene k večjemu pesimizmu glede izražanja mnenja o lastnem zdravstvenem stanju.

Jürgesov postopek bomo uporabili na razširjeni podatkovni bazi SHARE s podatki za vse štiri valove raziskave, ki vključujejo 19 evropskih držav: Avstrijo, Nemčijo, Švedsko, Nizozemsko, Španijo, Italijo, Francijo, Dansko, Grčijo, Švico, Belgijo, Izrael, Češko, Poljsko, Irsko, Madžarsko, Portugalsko, Slovenijo in Estonijo. Predvsem nas bodo zanimale vrednosti za Slovenijo in ker valovi SHARE dopuščajo tudi možnost agregacije podatkov po statističnih regijah NUTS3, bomo Jürgesove primerjave povlekli tudi za 12 slovenskih statističnih regij: Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Spodnjeposavsko, Jugovzhodno Slovenijo, Notranjsko-kraško, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško. Pri tem bomo skušali preveriti, ali veljajo splošni stereotipi glede obnašanja prebivalcev teh regij, kjer so prebivalci različnih slovenskih regij običajno dojeti kot (Trstenjak 1991; Musek 1994; Kovačev 1997):

- Gorenjci: samosvoji, neodvisni, premočrtni, zanesljivi, trdi, vztrajni, pošteni, varčni, delavni, ponosni, verni, robati, grčavi, trmasti.
- Dolenjci: mehki, popustljivi, družabni, skromni, vedri, gostoljubni, prijazni, prožni, šaljivi, dobrodušni, odprti.
- Prebivalci Savinjske doline: samozavestni in “gosposki”.
- Prebivalci Bele Krajine: dobrohotni, složni, čustveni, radoživi, mehkobni, prisrčni, občutljivi, konzervativni, fatalistični, verni, mistični.
- Prekmurci: pridni, prilagodljivi, skromni, verni, nezaupljivi, nestalni, spontani, vedri.
- Korošci: blagi, dobrohotni, popustljivi, prijazni, gostoljubni, redkobesedni, zadržani, sentimentalni.
- Prebivalci Slovenskih goric: samozadovoljni, samozavestni, šaljivi, družabni, zgovorni, prepirljivi, impulzivni.
- Prebivalci Haloz: nezaupljivi, resni, zmerni.
- Pohorci: resni, redkobesedni, samozavestni, ponosni.
- Notranjci: trdi, samosvoji.
- Primorci: široki, odprti, liberalni, svobodoljubni, podjetni, živahni, družabni, svetovljanski.
- Goričani: zadržani, preprosti, prijazni.

Na osnovi teh predstav o obnašanju prebivalcev različnih slovenskih statističnih regij bi sklepali, da se bodo te razlike odrazile tudi na razlikah med dejanskim zdravjem (kot ga meri vrednost Jürgesovega indeksa zdravja) in samo-izraženim zdravjem (kot ga merijo prej omenjena vprašanja SHARE). Pričakovali bi, da bodo prebivalci regij, ki se opisujejo kot bolj grčavi (npr. Gorenjci) in vedri (npr. Dolenjci) izražali nekoliko bolj pozitivno sliko svojega zdravja kot je dejanska, po drugi strani pa tisti, ki so občutljivi (Belokranjci), sentimentalni (Korošci) in nezaupljivi (Prekmurci, Haložani) izražali tudi bolj previdne ocene glede svojega zdravja kot je njihovo dejansko zdravstveno stanje. V drugem delu prispevka bomo zato preverili, ali omenjena pričakovanja zdržijo tudi preverbo v podatkih SHARE.

Celoten tekst je torej dostopen tukaj.

  • Share/Bookmark

11.02.2014

O Vesni, Teji in Petru z ekonometričnega vidika

Zapisano pod: Ekonometrija, miks — andee - 11.02.2014

Čestitke Vesni in Teji za današnja fenomenalna dosežka! O olimpijskih medaljah (s poletnih olimpijad) z ekonometričnega vidika pa najdete nekaj tukaj: http://davegiles.blogspot.com/2014/02/modelling-olympic-medal-wins.html#more

Povzetek:
“We model summer Olympic medal counts using count data analysis. The advantage of
this methodology is its explicit recognition of the discrete non-negative form of the
dependent variable; i.e. the total number of medals won by a nation in a summer
Olympiad. Using data from the most recent 2004 Summer Games in Athens, Poisson and
negative binomial count data regression models are constructed. The chosen model is
negative binomial and attaches statistical significance to Gross Domestic Product (GDP)
per capita, the age dependency ratio, and a relatively cold winter climate. In contrast to
previous studies, population, health expenditure per capita, and the effect of being a host
or neighbour nation are all insignificant in explaining medal counts. We also find no
“cricket effect” or “rugby effect.” “

  • Share/Bookmark

Ministrstvo za kulturno zavajanje in laži

Zapisano pod: Kulturna politika — andee - 11.02.2014

Toliko je bilo napak, predvsem pa zavajanja v javnosti s strani našega dobrega MK zadnje mesece, da bo tole le še vrhec ledene gore. Upam, da bom na jutrišnjem Studiu ob 17h dobil dovolj besede, da bom lahko ministra in njegovo spremstvo povprašal po razlagi tehle dveh grafov, vzetih iz objavljenih proračunov RS za leti 2013 (rebalans) in 2014 (zadnja sprejeta verzija).

Ministrstvo namreč vztrajno ponavlja, kako je moralo postrgati zadnje peneze in kako bodo morali na krčenje pristati prav vsi v kulturi. Žal pa številke kažejo nekaj povsem drugega – proračun ministrstva se je v 2014 povečal glede na 2013, bistveno sta šli gor postavki za dediščino in medije, vse to pa na močan račun umetnostnih programov, ki so se skrčili za več kot 15%. V ponazoritev prilagam oba izpisa iz proračunov, več o tem pa si lahko pogledate tudi sami, če želite na spletnih straneh Ministrstva za finance.

Spodaj: leto 2013, poudarki z rdečo so moje delo

Spodaj: leto 2014, poudarki z rdečo so moje delo

  • Share/Bookmark

8.02.2014

Za konec kulturnega praznika: Asociaciin kulturni indeks

Zapisano pod: Kulturna ekonomika, Kulturna politika, Statistika — andee - 8.02.2014

Objavljam povzetek indeksa, ki sem ga pripravil za Društvo Asociacija v dneh pred novim letom, izšel pa je te dni. Celoten indeks najdete tukaj, izjavo Asociacije, ki ga je pospremila pa tukaj. V prvi polovici leta bo pripravljen tudi veliko kompleksnejši indeks kulturne politike za 33 evropskih držav, ki ga s soavtorji prijavljam na predpoletne konference.

Kratek povzetek in ključne ugotovitve študije

Po vzoru angleškega NCA Arts Index smo na Društvu Asociacija pripravili kulturni indeks za podatke Republike Slovenije. Kulturni indeks nam bo pomagal: 1) ovrednotiti trenutno stanje na področju kulture v Republiki Sloveniji; 2) identificirati ključne sistemske probleme področja kulture v Republiki Sloveniji na podlagi dejanskih podatkov za področje; 3) potegniti sklepe na podlagi časovne dinamike kazalcev z vseh različnih področij, ki jih zajema sistemsko dojemanje področja kulture.

Asociacijin kulturni indeks je sestavljen iz desetih področij:
1) Stanje na področju nevladnih organizacij v kulturi;
2) Stanje na področju javnih zavodov v kulturi;
3) Stanje na področju samozaposlenih v kulturi;
4) Stanje na področju financiranja kulture;
5) Stanje na področju kulturnega trga;
6) Stanje na področju obiskovanja kulturnih dogodkov;
7) Stanje na področju produkcije kulturnih dobrin;
8 ) Stanje na področju izobraževanja v kulturi;
9) Stanje na področju zaposlovanja v kulturi;
10) Stanje na področju menjave kulturnih dobrin s tujino.

Osnovne ugotovitve analize so:

1) Na področju nevladnih organizacij v kulturi je vse do leta 2009 prisotna konstantna rast, nato močan skok v letu 2010 in kasnejši padec v letu 2012. Navedeni podatki ne zbujajo pretiranega optimizma glede stanja nevladnih organizacij, saj se rezi na tem področju nadaljujejo tudi v letu 2013, tako obstaja resen strah po nadaljnjem slabšanju indeksa tudi pod ravni iz 2007-2008. Na tem področju bi bilo potrebno premisliti tudi o dodatnih indikatorjih.

2) Javni zavodi so doživljali rast z vrhuncem v letu 2009, kasneje pa je prisotno krčenje sektorja, ki v letu 2012 ponovno dosega razvitost samo iz leta 2008. Kazalnik zaposlenosti v javnih zavodih ostaja tako rekoč konstanten v celotnem obdobju.

3) Kljub opozarjanju na probleme samozaposlenih v kulturi pa je v številu ljudi s statusom prisotna vseskozi rast z izjemo malenkostnega padca v letu 2012. Nihanja pa so prisotna v številu samozaposlenih s pravico plačevanja prispevkov, ki je najvišjo vrednost zadnjih let doseglo v davnem letu 2005.

4) Tudi pri zbirnem indeksu financiranja kulture so leta 2011 in 2012 prinesla precejšnje nazadovanje. Vsi podatki kažejo na ugotovitev, da verjetno vzpon iz let 2008-2010, ki je bil posledica politike ministrovanja takratne ministrice ni bil realen in je bil verjetno v času krize prenagljen. Dinamika gibanja kazalnikov kaže, da sta dva glavna razloga za skrb: padanje deležev zasebnih sredstev (sponzorstev in donacij), ki so se na krizo odzvala precej močneje kot javna, ter negativen trend gibanja javnih sredstev. Grafi tudi pokažejo, da se zasebna sredstva odzivajo na spremembe močneje kot javna sredstva, vendar v enaki smeri, zato v času krize verjetno ne gre staviti na višanja v ravni zasebnih sredstev kot kompenzaciji za javna sredstva, gotovo pa jih velja bolje razviti, kot je to pri nas.

5) Gibanja na kulturnem trgu močno določa dejavnik odkupljenih in prodanih del, precej manj pa relativno stabilni dejavnik porabe gospodinjstev za kulturo. Vrednosti indeksa kulturnega trga pa pokažejo, da so v zadnjih dveh letih prisotni močni padci na tem področju, s slabimi napovedmi za v bodoče zaradi napovedanega nadaljevanja recesije in krčenja javnih sredstev. Na tem področju so torej precejšnji razlogi za zaskrbljenost.

6) Indeks obiskanosti kulturnih prireditev nam pokaže, da je bila po več letih nazadovanja obiska v letih 2005-2009 v letih 2010-2012 prisotna ponovna rast, še posebej izrazito v letu 2010. Gibanje števila obiskovalcev torej ni sledilo dinamiki gospodarske krize, kar je morda pozitiven in blažilen dejavnik za stanje v kulturi in kulturnih organizacijah v tem času (seveda pa velja opozoriti, da vrednosti veljajo v povprečju, zagotovo so številne organizacije, ki se srečujejo tudi z drugačnim stanjem).

7) Zbirni indeks kulturne produkcije nakazuje na ugotovitev, da tudi produkcija kulturnih dogodkov v Sloveniji ni šla z roko v roko z razmerami gospodarske krize. Vse od leta 2007 je namreč prisotna nagla in precejšnja rast števila kulturnih dogodkov in novo proizvedenih kulturnih artefaktov, tako rekoč na vseh področjih. Šele prihodnja leta bodo pokazala, ali je šlo za strukturni premik ali zgolj za še en začasen odmik od smeri siceršnjega trenda.

8 ) Na področju izobraževanja v kulturi (števila študentov umetnosti in humanistike) je prisoten trend rasti do leta 2009, kasneje pa upadanje in krčenje. Verjetno tudi napovedi za v bodoče na tem področju ne morejo biti posebej ugodne, v luči usmerjanja v panoge, ki prinašajo višjo gospodarsko dodano vrednost in kjer je prisoten kadrovski deficit. Umetnost in humanistika bosta verjetno morala narediti temeljitejši razmislek, kako se odzvati v nastalih razmerah in kako najti in si izboriti svoje mesto v nastalih razmerah vedno večjega utilitarističnega razmišljanja, ki mu vsekakor nista pisani po meri.

9) Ugotovitve naše analize kažejo, da so verjetno večji razlog za skrb razmere na področju financiranja kulture in nekaterih drugih dejavnikov kot pa sámo zaposlovanje v kulturi. Pri slednjem je sicer potreben strukturni premislek glede na dolgoletni trend padanja realnih bruto plač, nismo pa uspeli prepoznati kakšnega posebej zaskrbljujočega učinka gospodarske krize na zaposlovanje v kulturi.

10) Kazalnik gibanja menjave kulturnih dobrin s tujino pokaže na trend naraščanja do leta 2008, v letu 2009 nato nagel padec, nato pa popoln upad v vrednosti izvoza slovenskih kulturnih dobrin v tujino. Slednje je zagotovo lahko vzrok za precejšnjo skrb, saj gre za upad v vrednosti prek 90% vrednosti iz leta 2009, oz. celo na le 5% vrednosti iz rekordnega leta 2008. Povedano je morda tudi posledica nezadostnih vlaganj v mednarodno promocijo slovenske kulture, o čemer je govora že vrsto let. Upad kazalnika je zaskrbljujoč tudi zaradi dejstva, da ne gre le za enoletno nihanje pač pa nizka vrednost vztraja v celotnem obdobju 2010-2012.

11) Gibanje skupnega slovenskega kulturnega indeksa je rezime povedanega v študiji. Pokaže nam, da se je stanje na področju kulture izboljševalo vse do nastopa gospodarske krize v letih 2008 in 2009, vse od tedaj pa se postopoma slabša. Zanimivo je, da tudi ukrepi večanja državnih vlaganj v kulturo iz časa 2008-2011 niso uspeli obrniti trenda, kljub opaznemu izboljšanju vrednosti nekaterih posamičnih kazalnikov. Več kot očitno je torej, da ni prišlo do globljih strukturnih ukrepov na področju kulture.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |