V krizi smisla tiči misel






         

15.02.2014

Grčavi Gorenjci, sentimentalni Korošci in vedri Dolenjci? SHARE raziskava in samopercepcija zdravja pri Slovencih

Zapisano pod: Ekonometrija, Ekonomija, Ekonomika zdravstva in staranja, Statistika — andee - 15.02.2014

Kratek povzetek in uvod v enega mojih novih prispevkov, zaenkrat še “work in progress”. Celoten osnutek prispevka najdete tukaj.

Povzetek:
V prispevku najprej izračunamo indeks zdravja za vse sodelujoče države SHARE na osnovi znanega prispevka Hendrika Jürgesa iz 2005, vendar na osnovi celotnih SHARE podatkov, dostopnih za štiri valove raziskave. Rezultati potrdijo Jürgesovo tezo, da so v Evropi prisotna precejšnja razhajanja med dejanskim in samo-izraženim zdravjem. Naša analiza pokaže, da so tovrstna razhajanja poleg skandinavskih držav (Švedska in Danska), ki jih je navedel že Jürges, močno prisotna denimo tudi pri Ircih. Analiza pokaže, da se Slovenija glede tega nahaja nekje v povprečju, prispevek pa v drugem delu ponovi Jürgesovo analizo tudi za slovenske NUTS3 regije. Čeprav osnovne ugotovitve in izračunani indeks zdravja ne potrdijo povsem splošnih predstav o značaju prebivalcev slovenskih regij iz psihološke vede (glej npr. Trstenjak 1991; Musek 1994), pa je nadaljnja analiza uspela vsaj do neke mere potrditi večino tovrstnih predstav in pokazati, da Gorenjci, Primorci in Dolenjci izražajo boljše zdravje, kot ga dejansko imajo, Korošci pa nasprotno nekoliko slabše.

1. Uvod

O razmerju med dejanskim in samo-izraženim zdravjem je bilo doslej že veliko spisanega, posebej v zadnjih letih, ko se mere samo-izraženega zdravja (self-rated health, SRH) vedno pogosteje uporabljajo pri vrednotenju javnega zdravja (glej npr. Wu et al. 2013; Benjamins et al. 2004; Idler & Angel 1990; Goldberg et al. 2001; Shibuya et al. 2002; Lindström 2009; Mansyur et al. 2008). Kot opozarjajo Wu in sodelavci med samo-izraženim in dejanskim zdravjem ni enostavnega in enoznačnega odnosa (Wu et al. 2013). Nekatere študije poročajo, da starejši ljudje dojemajo svoje zdravje v pozitivnem smislu in največkrat precenjujejo svoje zdravje (Maddox 1962; Ferraro 1980; Cockerham et al. 1983), medtem ko so druge študije pokazale, da starejši ljudje svoje zdravje ocenjujejo slabše kot drugi s podobnimi objektivnimi pogoji zdravstvenega varstva (Ferraro 1980; Mitrushina & Satz 1991; Fillenbaum 1979). Še vedno je nejasno, do katere mere je samo-izraženo zdravje skladno z objektivnimi dejavniki zdravja in ali je merjenje SRH lahko splošno sprejeta mera zdravstvenega stanja v širši populaciji. Zato je, kot pišejo Wu in sodelavci ocenjevanje razmerja med SRH in objektivnim zdravstvenim stanjem pomembno za to, da se določi, ali lahko SRH služi kot indikator objektivnega zdravstvenega stanja (Wu et al. 2013).

V našem prispevku bomo uporabili postopek, ki ga je pri ocenjevanju razmerja med samo-izraženim in dejanskim zdravjem pri starejših uporabil nemški ekonomist in eden tvorcev projekta SHARE Hendrik Jürges. V raziskavi SHARE obstajajo vprašanja, ki vrednotijo tako samo-izraženo zdravje (po evropski in ameriški različici) kot tudi številni dejanski pokazatelji zdravstvenega stanja: prisotnost različnih oblik bolezni, kazalniki duševnega zdravja, indeksi telesne mase ter fizični testi (v četrtem valu so se na nemškem vzorcu pojavili tudi t.i. biomarkerji – telesna višina, obseg pasu, krvni pritisk in vzorci posušenih kapljic krvi; vključevanje biomarkerjev naj bi bilo precej razširjeno v naslednjih valovih raziskave). Jürges je na osnovi vpogleda v podatke prvega vala SHARE in primerjalnih študij pokazal, da obstajajo precejšnje nekonsistentnosti med izraženim in dejanskim zdravjem, predvsem starejši v skandinavskih državah (Danska in Švedska) so mnenja, da so precej boljšega zdravja, kot so to dejansko. Na drugi strani je Jürges pokazal, da so države mediteranskega bazena (Italija, Španija, Grčija) nagnjene k večjemu pesimizmu glede izražanja mnenja o lastnem zdravstvenem stanju.

Jürgesov postopek bomo uporabili na razširjeni podatkovni bazi SHARE s podatki za vse štiri valove raziskave, ki vključujejo 19 evropskih držav: Avstrijo, Nemčijo, Švedsko, Nizozemsko, Španijo, Italijo, Francijo, Dansko, Grčijo, Švico, Belgijo, Izrael, Češko, Poljsko, Irsko, Madžarsko, Portugalsko, Slovenijo in Estonijo. Predvsem nas bodo zanimale vrednosti za Slovenijo in ker valovi SHARE dopuščajo tudi možnost agregacije podatkov po statističnih regijah NUTS3, bomo Jürgesove primerjave povlekli tudi za 12 slovenskih statističnih regij: Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Spodnjeposavsko, Jugovzhodno Slovenijo, Notranjsko-kraško, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško. Pri tem bomo skušali preveriti, ali veljajo splošni stereotipi glede obnašanja prebivalcev teh regij, kjer so prebivalci različnih slovenskih regij običajno dojeti kot (Trstenjak 1991; Musek 1994; Kovačev 1997):

- Gorenjci: samosvoji, neodvisni, premočrtni, zanesljivi, trdi, vztrajni, pošteni, varčni, delavni, ponosni, verni, robati, grčavi, trmasti.
- Dolenjci: mehki, popustljivi, družabni, skromni, vedri, gostoljubni, prijazni, prožni, šaljivi, dobrodušni, odprti.
- Prebivalci Savinjske doline: samozavestni in “gosposki”.
- Prebivalci Bele Krajine: dobrohotni, složni, čustveni, radoživi, mehkobni, prisrčni, občutljivi, konzervativni, fatalistični, verni, mistični.
- Prekmurci: pridni, prilagodljivi, skromni, verni, nezaupljivi, nestalni, spontani, vedri.
- Korošci: blagi, dobrohotni, popustljivi, prijazni, gostoljubni, redkobesedni, zadržani, sentimentalni.
- Prebivalci Slovenskih goric: samozadovoljni, samozavestni, šaljivi, družabni, zgovorni, prepirljivi, impulzivni.
- Prebivalci Haloz: nezaupljivi, resni, zmerni.
- Pohorci: resni, redkobesedni, samozavestni, ponosni.
- Notranjci: trdi, samosvoji.
- Primorci: široki, odprti, liberalni, svobodoljubni, podjetni, živahni, družabni, svetovljanski.
- Goričani: zadržani, preprosti, prijazni.

Na osnovi teh predstav o obnašanju prebivalcev različnih slovenskih statističnih regij bi sklepali, da se bodo te razlike odrazile tudi na razlikah med dejanskim zdravjem (kot ga meri vrednost Jürgesovega indeksa zdravja) in samo-izraženim zdravjem (kot ga merijo prej omenjena vprašanja SHARE). Pričakovali bi, da bodo prebivalci regij, ki se opisujejo kot bolj grčavi (npr. Gorenjci) in vedri (npr. Dolenjci) izražali nekoliko bolj pozitivno sliko svojega zdravja kot je dejanska, po drugi strani pa tisti, ki so občutljivi (Belokranjci), sentimentalni (Korošci) in nezaupljivi (Prekmurci, Haložani) izražali tudi bolj previdne ocene glede svojega zdravja kot je njihovo dejansko zdravstveno stanje. V drugem delu prispevka bomo zato preverili, ali omenjena pričakovanja zdržijo tudi preverbo v podatkih SHARE.

Celoten tekst je torej dostopen tukaj.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |