V krizi smisla tiči misel






         

27.04.2014

Novosti – junijska številka JEcon

Tukaj je še obljubljena kratka predstavitev tekoče, junijske številke Journal of Econometrics:

- Betina Berghaus, Axel Bucher: Nonparametric tests for tail monotonicity. Avtorja predstavljata nove oblike (neparametričnih) testov za preverjanje “monotonosti v repih” (tail monotonicity), ki je šibkejša oblika odvisnosti med dvema spremenljivkama.
- Geert Mesters, Siem Jan Koopman: Generalized Dynamic Panel Data Models with Random Effects for Cross-Section and Time. Nova metoda, temelječa na metodi največjega verjetja in Monte Carlo simulaciji, za ocenjevanje parametrov v nelinearnih dinamičnih panelnih modelih z časovnimi in enotskimi naključnimi učinki.
- Graham Elliott, Ulrich K. Müller: Pre and Post Break Parameter Inference. Avtorja razvijata novo obliko testov za preverjanje strukturnega preloma v časovnih vrstah, ki bodo imeli optimalno velikost (size; obstoječi testi so “preveliki” oz. oversized) in moč (power) preverjanja.
- Joel Horowitz: Adaptive nonparametric instrumental variables estimation: empirical choice of the regularisation parameter. Tekst, ki temelji na predhodnem delovnem zvezku Cemmap, predstavlja pa metodo za izbiro regularizacijskega parametra pri neparametričnem ocenjevanju modelov instrumentalnih spremenljivk, slednje namreč vodi v določene probleme z zveznostjo regresijske funkcije.
- Lung-fei Lee, Jihai Yu: Efficient GMM estimation of spatial dynamic panel data models with fixed effects. Prispevek z velikega področja sodobne ekonometrije, o katerem na tem blogu še ni bilo veliko govora: prostorski ekonometriji. Prispevek prinaša GMM metodo za ocenjevanje dinamičnih panelnih modelov v prostorski ekonometriji.
- Hanming Fang, Xun Tang: Inference of bidders’ risk attitudes in ascending auctions with endogenous entry. Prispevek temelji na predhodnem NBER prispevku, predstavlja pa nekaj neparametričnih testov za ocenjevanje nagnjenosti k tveganju pri dražiteljih na posebni obliki dražb z endogenim vstopom (na vstop dražiteljev vplivajo informacije, ki jih pridobijo tekom dražbe).

  • Share/Bookmark

26.04.2014

Aprilske novosti – statistika, ekonometrija

Še en mesečni pregled nekaterih novosti na področju statistike in ekonometrije:

1) CEMMAP
- Stéphane Bonhomme, Koen Jochmans, Jean-Marc Robin: Nonparametric spectral-based estimation of latent structures. Nov pristop k identifikaciji modelov analize latentnih struktur (ki so posebej prisotne, ko imamo opravka z multivariatno analizo, modeli strukturnih enačb, itd.).
- Federico Bugni, Ivan Canay, Xiaoxia Shi: Specification tests for partially identified models defined by moment inequalities. Nova verzija lanskoletnega teksta, ki prinaša dva nova ekonometrična testa na področje delno identificiranih (partially identified) modelov, povezanih tudi s polparametrično (semiparametric) statistiko, ki po besedah Elieja Tamerja zaznamuje mikroekonometrične raziskave zadnjih tridesetih let.
- Hyungsik Roger Moon, Matthew Shum, Martin Weidner: Estimation of random coefficients logit demand models with interactive fixed effects. Še ena varianta na temo Berry, Levinson & Pakes pristopa k modeliranju povpraševanja pri preučevanju trgov, ki pristopu omenjenih treh avtorjev (ki je kolikor vem prevladujoč pri modeliranju povpraševanja v sodobni ekonometriji) dodaja “interaktivne stalne učinke (fixed effects)”, torej v panelni model dodaja produkte časovno-specifičnih stalnih učinkov in stalnih učinkov po proizvodih.

2) Journal of Econometrics
izšli sta dve novi številki, tu obdelujemo majsko, v naslednjem prispevku bomo obdelali še junijsko:
- ChongEn Bai, Qi Li, Min Ouyang: Property Taxes and Home Prices: A Tale of Two Cities. Aplikativna študija, ki z ekonometričnega vidika preverja tezo (glej npr. Oates 1969, Rosen & Fullerton 1977, Rosen 1982, Palmon & Smith 1998, Feldman 2010), da višji nepremičninski davek povzroča nižje cene na trgu nepremičnin; članek tezo na primeru 31 kitajskih mest le delno potrdi – v enem primeru (Chongqing) so bili prisotni tudi porasti cen nepremičnin, ki pa jih članek pojasnjuje s spillover prehodi od dražjih k cenejšim nepremičninam (ko se kupci preusmerijo k cenejšim nepremičnimam, se slednjim cena poviša bolj kot se je zaradi višjih stroškov znižala dražjim).
- Sebastian Voß, Rafael Weißbach: A score-test on measurement errors in rating transition times. Nov (score, za razlago glej npr. tale prispevek na mojem blogu) test za modeliranja in opazovanje dogajanja pri ocenah in ratingih s strani bonitetnih agencij.
- Liang Chen, Juan J. Dolado, Jesús Gonzalo: Detecting Big Structural Breaks in Large Factor Models. Članek iz teme, kjer je aktiven tudi naš Igor Masten: velikih faktorskih in faktorsko-razširjenih (factor-augmented; FAR, FAVAR) modelov. Članek prinaša nove teste za detektiranje večjih prelomov v faktorskih parametrih.
- Federico Bassetti, Roberto Casarin, Fabrizio Leisen: Beta-product dependent Pitman–Yor processes for Bayesian inference. Nova oblika t.i. Pittman-Yor procesov, ki lahko pomagajo pri kontroliranju in uporabljanju učinkov “skupinjenja” (clustering) pri analizi časovnih vrst.
- Tore Selland Kleppe, Jun Yu, Hans J. Skaug: Maximum likelihood estimation of partially observed diffusion models. Nov pristop z uporabo metode največjega verjetja k pomembnemu delu sodobne finančne ekonometrike, (delno opazovanih) difuzijskih modelih, ki nam lahko pomagajo npr. pri vrednotenju opcij (glej npr. Black & Scholes 1973).
- Oleg Bondarenko: Variance Trading and Market Price of Variance Risk. Nov pristop k ocenjevanju in vrednotenju variančnih instrumentov v finančni ekonomiki.
- Ying Chen, Linlin Niu: Adaptive dynamic Nelson–Siegel term structure model with applications. Uporaba (dinamičnega) modela faktorske interpolacije Nelson-Siegel pri modeliranju obrestnih mer na finančnih trgih in v makroekonomiji.

3) Dave Giles Econometrics Beat
- omejitve Jarque-Bera testa normalnosti: tukaj
- Pred časom je Jože P. Damijan na svojem blogu pisal o prednostih makroekonometričnega modela, ki ga uporablja ameriški Federal Reserve (ameriška centralna banka). Ekonometrične podrobnosti samega modela so dostopne tukaj, o tem, kako uporabljati model v programskem okolju EViews lahko preberete tudi tale prispevek.
- še nekaj o prihajajočih in poteklih ekonometričnih dogodkih. V aprilu je potekala nova izdaja tekmovanja The Econometric Game, zmagovalec je univerza v Koebenhavnu. Avgusta bo potekal letošnji Lindau kongres ekonomskih ved. Junija bo v Londonu potekala prva svetovna konferenca združenja applied ekonometrikov, istega meseca bo v Minneapolisu tudi severnoameriško srečanje Econometric Society. Sam pa sem bil izbran za predstavitev dveh prispevkov na konferenco EBES v Istanbulu (katere častni gost bo znameniti ekonometrik Cheng Hsiao): na posebni obliki multivariatne analize počivajoči indeks kulturne politike za 33 evropskih držav (soavtorja M. Verbič in V. Čopič) ter popravljena metoda izračuna kalibriranih uteži za raziskovalno infrastrukturno okolje SHARE (samostojen prispevek). Vsekakor bosta torej konec pomladi in poletje še zanimiva in pestra.

  • Share/Bookmark

13.04.2014

Kdo ima večje ekonomske učinke – jedrna kultura ali kulturne/kreativne industrije?

Izsek oz. povzetek novega krajšega članka za knjigo Cultural and Creative Industries, Knowledge Institutions and the Urban Environment urednikov Annick Schramme, Giepa Hagoorta in Reneja Kooymana (soavtorica članka je dr. Vesna Čopič):

In the article we present a Keynesian multiplier analysis of economic effects of sectors related to cultural and creative industries vs. sectors related to so-called core arts fields (see e.g. Throsby 2008). It has become an established claim in theoretical (and most of all political) discussions that cultural and creative industries are among the most prosperous sectors of EU economy and that when we focus on economic effects of culture we therefore have to focus on cultural and creative industries. We try to verify this claim by including the discussion of not only direct sales effects (where creative industries surely predominate over core arts fields) but also of indirect and especially induced economic effects as measured by Keynesian multipliers. We find evidence that supports the attention given to cultural and creative industries on economic level, although the evidence is not fully supported in different geographical areas. We also find evidence that cultural sectors in general have larger (macro)economic effects than almost any other public sector excluding science and research. Finally we show that multipliers for cultural industries (motion pictures, broadcasting, publishing, recording) are the highest among cultural sectors. This provides sufficient evidence for shaping of the economic policies in cultural field in European Union in future years as well as some directions for future research.

Glavne ugotovitve članka se da strniti v tri točke:
1) Dejansko so multiplikatorji za področja kulturnih in kreativnih industrij v EU (precej) višji od tistih za področje jedrnih umetnosti in s tem potrjujejo, da so ne le prodajni učinki kreativnih industrij večji od jedrne kulture, pač pa so učinki prvih večji tudi v smislu ekonomskega vplivanja na druge manj povezane sektorje gospodarstva, o tem doslej ni bilo prav mnogo evidence. Stanje se malce spremeni v ameriški ekonomiji, kjer imajo vsa področja javnega sektorja višje multiplikacijske učinke, kar je najverjetneje posledica drugačne vloge javnega sektorja v evropskem in ameriškem gospodarstvu. V ameriški ekonomiji so sicer med področji, povezanimi s kulturo, najvišji multiplikatorji za kulturne industrije (film, založništvo, snemanje glasbe), takoj za tem (zanimivo: pred vsemi kreativnimi industrijami, kot so oglaševanje, računalniške igrice, itd.) pa pridejo “jedrne” umetnosti: gledališče, glasba, ples, muzeji in galerije, itd.

2) Druga ugotovitev je vsaj za slovenski prostor najbrž še bolj bistvena: vse dejavnosti kulturnega sektorja imajo precej višje multiplikatorje od drugih področij javnega sektorja, kot so zdravstvo, šolstvo, sociala, obramba, javna uprava. To samo potrjuje ugotovitve, ki jih je v prejšnjem desetletju prispevala ena najboljših input-output analitičark v Sloveniji Ivanka Zakotnik z UMAR (glej npr. študijo Ekonomika kulture iz 2003 ter Shema deleža za umetnost iz 2009). S tega vidika bi torej morali, ko pišemo nacionalne razvojne in strateške dokumente, ki naj bi Sloveniji prinesli gospodarsko rast, veliko močneje vključevati kulturo in kulturne in kreativne industrije. Lahko bi celo dejali, da so z vidika multiplikatorske analize kulturne dejavnosti nosilne dejavnosti javnega sektorja. Ko bi le to kdo slišal tudi na slovenski ravni. Verjetno pa tudi ne bi škodilo to prebrati kakemu od forumskih kričačev, ki vpijejo, kako so vlaganja v kulturo primer zgrešenih vlaganj, ki so zgolj strošek države. Ugotovitve članka jasno kažejo, da forumski komentatorji bolj daleč od resnice ne bi mogli zadeti.

3) Morda malce manj zanimivo, še vedno pa pomembno v luči gospodarskih politik na področju kulture: med vsemi sektorji na področju kulture imajo praviloma najmočnejše multiplikacijske učinke sektorji kulturnih industrij, torej film, založništvo in popularna glasba.

Celoten prispevek v sedanji obliki, ki še čaka zadnjo zaključno potrditev izborne komisije, najdete tukaj.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |