V krizi smisla tiči misel






         

28.05.2014

Prezentacije mojih fakultetnih predavanj tega polletja

Za morebitne interesente: vse prezentacije štirih predmetov, ki sem jih oz. jih še predavam v tem polletju sem naložil na svojo spletno stran.

Bilo je pestro in divje polletje, ki se še niti ni sklenilo; predvsem lahko rečem polno nekakšne nore borbe za preživetje oz. kolikor toliko spodobno opravljena predavanja vseh predmetov, uspešno opravljeno raziskovalno delo na inštitutu in v mojem prostem času; ter uspešno vodenje Društva Asociacija.

Komaj pa čakam nekaj časa zase, da se v miru posvetim nekaj stvarem, ki bi jih tudi želel uresničiti med poletjem.

  • Share/Bookmark

23.05.2014

Evrovolitve

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 23.05.2014
Tagi: ,

Toliko klovnov, kot sem jih videl v predvolilnih soočenjih na RTV Slovenija v zadnjih dveh dneh, že dolgo nisem videl, tako brezupno “zmedeno simpatične” tragikomedije pa še ne. Če je možno, bi volil Manico Janežič Ambrožič in Dejana Ladiko, ker sta bila redka med “normalnimi” v studiu. Kot sem rekel kolegici s kulturniških krogov, ki me je zadnjič vprašala, koga bom volil in kaj storiti: sami se moramo angažirati, s tem mislim na mojo generacijo, starih med 30 in 40 let, neobremenjenih, akademsko delujočih ljudi z lastnimi idejami, ki bi bili tudi sposobni angažirati se in kaj spremeniti. Zadnjič sem napravil tudi spisek “svojih” ministrov, uspelo mi je sestaviti vsaj po enega za vsako ministrstvo, ki ustreza zgornjemu kriteriju (le starostno so nekateri nekoliko, vendar le malce višje), morda seznam kdaj objavim tule.

Iskreno rečeno bi bil dejaven angažma prav vsakega, ki mu je mar do Slovenije, ena redkih rešitev, vsem pa želim mirno nedeljo in pravo izbiro na volilnem lističu, čeprav je odločitev verjetno hudičevo težka (ali pa smešno lahka) v izboru 16tih klovnovskih list.

  • Share/Bookmark

O učinkovitosti javnega sektorja, predvsem v kulturi

Ob precejšnji utrujenosti bi sam želel predvsem opozoriti na metodo DEA (data envelopment analysis oz. metoda podatkovne ovojnice), ki spada med neparametrične metode v statistiki (ni odvisna od oblike statistične porazdelitve) in ki je namenjena precej preprostemu načinu ovrednotenja učinkovitosti javnih institucij in nevladnih organizacij. Metoda je dostopna v večini statističnih paketov, modul, ki deluje v Stati najdete tukaj. Več o metodi in nekaj rezultatov za javne zavode v kulturi pa kar v spodnjem mejlu sodelavki, morda kaj več kdaj drugič, ko bo več energije in časa.

Posebej opozarjam, da pri izračunih zaenkrat upoštevam le zelo omejene podatke in kot edino merilo rezultatov (outputov) institucije upoštevam letne prihodke institucije, na osnovi optimizacije uporabe treh vložkov (inputi): števila zaposlenih, sredstev za plače in skupnih javnih sredstev. Verjetno bi bilo dobro tudi ločevati institucije med seboj glede na kulturno področje, nekoliko sporno je namreč primerjati med seboj npr. muzeje, gledališča in arhive.

…..
Med televizijskimi poročili mi je prišlo na misel, da bi se tema, s katero se veliko ukvarjaš tudi ti, torej učinkovitost javnega sektorja v kulturi, dala precej enostavno in interpretativno močno analizirati skozi orodje DEA (data envelopment analysis), ki je trenutno ena vročih tem v statistiki, uporablja pa se ravno za ocenjevanje učinkovitosti javnih institucij (npr. bolnišnic, sodišč, itd.), kjer imamo podatke za nekaj »inputov« (npr. število zaposlenih, vložena javna sredstva, število delovnih ur, itd.) in za nekaj »outputov« torej rezultatov institucije (npr. prihodki, število predstav, razstav, itd.).

Z metodo lahko izračunamo celo vrsto učinkovitosti (stroškovna, alokativna, cenovna, itd.) za posamezne institucije za dva možna načina: a) pod predpostavko, da skušamo doseči čim večje outpute z uporabo danih inputov; ali b) da skušamo s čim manjšimi inputi doseči dane outpute.

Velika prednost metode je tudi to, da poda tudi rezultate koliko inputov oz. outputov bi se lahko odrekli brez kakršne koli škode za učinkovitost. Z metodo je možno tudi izračunati, kje so glavni problemi neučinkovitosti posamezne javne institucije.

Sam sem zaenkrat uporabil zelo preproste podatke, ki si mi jih enkrat poslala ti (oz. jih pridobila iz ministrstva) o financiranju javnih zavodov v kulturi, ter podatke letnih poročil ministrstva za kulturo, vse za leto 2009. Uporabil sem:
- tri glavne inpute: število zaposlenih, javna sredstva za plače, skupna javna sredstva;
- in en glavni output: skupni prihodki zavoda (iz podatkov je enostavno mogoč tudi izračun za outputa prihodki na trgu in drugi javni prihodki; žal nimam drugih podatkov, npr. število dogodkov ipd., ki bi zadevo naredili bolj realno, vendar bi s pridobitvijo takšnih podatkov iz npr. poročil javnih zavodov zadeva dobila dodatne dimenzije in bolj realno sliko).

Rezultati so v priponki in tukaj spodaj (samo vrstni red zavodov in izračunane (ne)učinkovitosti).

V priponki pa boš našla tudi rezultate, koliko javnim sredstvom, sredstvom za plače in zaposlenim bi se lahko posamezen zavod odrekel brez škode za učinkovitost. V priponki najdeš tudi potrebne razlage tabel.

Po mojem je to lahko kar bistvena točka (še posebej s precej bolj natančno analizo in podrobnimi podatki oz. več spremenljivkami, pomembnimi za učinkovitost nekega zavoda), ko se dela reforma javnega sektorja v kulturi, vendar prepuščam tebi v razmislek.

Podobno analizo bi lahko naredili tudi za nevladne organizacije, če bi imeli podatke. Verjetno bom to lahko naredil s podatki v varnem načinu na SURS.

Zdaj grem pa seveda naprej delat na tekočih člankih,
Lep pozdrav,
Andrej.

P.S.: Metodo sam trenutno inštruiram, uporabljajo pa jo denimo na fakulteti za upravo. V kulturni ekonomiki je zelo odmevno uporabo v lanskem letu doživela s strani Ilde Rizzo, Tiziane Cuccie in kolegov, ki so na ta način preučevali učinkovitost italijanskih institucij na področju kulturne dediščine.

NACIONALNI JAVNI ZAVODI S PODROČJA KULTURE:
Trije najbolj učinkoviti: Arboretum Volčji potok, SNG Maribor, Cankarjev dom
Trije najmanj učinkoviti: Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ptuj

OBČINSKI JAVNI ZAVODI S PODROČJA KULTURE:
Trije najbolj učinkoviti: Mestni muzej Ljubljana, Tolminski muzej, Obalne galerije Piran
Trije najmanj učinkoviti: Slovensko mladinsko gledališče, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Muzej narodne osvoboditve Maribor

  • Share/Bookmark

9.05.2014

Obiskanost kulturnih dogodkov: nekaj podatkov in grafov

Še tole dodajam, nekaj bolj ali manj “seksi” grafkov, narejenih za razpravo o spodbujanju kulturnih trgov za delovno skupino na ministrstvu za kulturo. Vir vseh podatkov je bila študija Povpraševanje po kulturi v Sloveniji (Ministrstvo za kulturo RS, 2014).

Pozor: na večini grafov so prikazana gibanja indeksov in ne števila obiskovalcev. To velja za vse grafe, ki imajo v naslovu graf v oklepaju označbo 2004=100 ali 2000=100 ipd.

Pričujoče gradivo je namenjeno v oporo razpravam na delovni skupini za sistemsko urejanje položaja nevladnih organizacij v kulturi in umetnosti na ministrstvu za kulturo RS. V njem so povzete in grafično prikazane nekatere ključne informacije glede obiskanosti in uporabe kulturnih storitev na področjih filma, muzejev in galerij, knjižničarstva, glasbe, različnih oblik predstav v gledališčih, ter obiskanosti prireditev in festivalov v kulturnih domovih po Sloveniji. S tem lahko ponudijo (sicer zelo grobo) izhodišče za razpravo o potrebnih ukrepih glede kulturnih trgov oz. t.i. »dostopnosti kulture« na posameznih področjih. Področji, kjer je iz podatkov razviden precejšen upad in ki zadevata delo članov na skupini, sta tako zelo opazno denimo glasba in balet.

S svoje strani lahko predlagam predvsem natančnejše in empirično bolj poglobljene analize dogajanja na kulturnih trgih na vseh področjih kulture in umetnosti v Sloveniji. Na kaj pri tem mislim sem podrobneje razložil v prispevku, dostopnem na spletni strani foruma Nacionalnega sveta za kulturo RS: http://nsk-slo.si/index.php/odkrito_povedano/clanek/andrej_srakar_o_dojemanju_kulturnega_trga_po_domace. V analizo kulturnih trgov in potrebnih ukrepov na tem področju bi bilo nujno pritegniti kvantitativno usmerjene skupine ekonomistov, ki bi bili zmožni analize dostopnih empiričnih podatkov in na tej osnovi predlogov za celostno reformo kulturnih trgov na vseh posameznih področjih kulture in umetnosti.

1) FILMI

Kratek komentar: Vidna je precejšnja razlika med obiskom v slovenskih kinematografih v časih prejšnjega socialističnega režima in po osamosvojitvi, ko število obiskovalcev močno pade in nato približno stagnira.

Kratek komentar: Vidno je precejšnje stagniranje v obisku kinematografov med leti 1991 in 2012 z nekaterimi vzponi in padci. Število obiskovalcev na letni ravni se vseskozi giblje med dvemi in tremi milijoni obiskovalcev letno.

Kratek komentar: Vidna je sicer razlika med obiskovalci novih in starih dolgometražnih filmov (slednji precej bolj nihajo v številu), vendar je potrebno dodati, da okrog 90% (ali celo več) vseh gledalcev tvorijo gledalci novih dolgometražnih filmov.

Kratek komentar: Ponovno so prisotne jasno vidne razlike med obiskovalci domačih in tujih filmov, vendar je podobno kot pri predhodnem grafu potrebno dodati, da gledalci tujih dolgometražnih filmov tvorijo več kot 95% vseh gledalcev v kinematografih.

2) MUZEJI IN GALERIJE

Kratek komentar: obisk v muzejih in galerijah je sicer do leta 2011 naraščal, v letu 2012 pa kljub projektu EPK 2012 močno upadel. Zlasti skrbi drastičen padec števila plačanih vstopov, vendar bi bilo potrebno videti tudi nadaljnje trende, saj gre zgolj za padec v enem letu (2012).

Kratek komentar: Obisk programov za otroke in mladino ter za odrasle približno stagnira, z malce bolj izraženim padcem pri odraslih v letu 2012. Popularizacijski programi so sicer med leti 2004 in 2006 naglo padli, od tedaj pa so v ponovnem vzponu, vendar še vedno ne dosegajo ravni iz leta 2004.

3) SPLOŠNE KNJIŽNICE

Kratek komentar: število članov splošnih knjižnic približno stagnira. V precejšnjem porastu pa je v skorajda celotnem obdobju 1990-2012 (z izjemo leta 2009) število obiskovalcev knjižnic in izposoja gradiva.

4) GLASBA – OBISK KONCERTOV

Kratek komentar: Obisk koncertov je sicer rasel do leta 2008, v zadnjih dveh letih pa sodeč po podatkih kar zaskrbljujoče pada.

5) GLEDALIŠČA

Kratek komentar: Iz podatkov je vidno približno stagniranje oz. blaga rast obiskovalcev v gledališčih. Področji drame in opere temu približno sledita, problemi pa so vsaj iz teh podatkov vidni na polju baleta, kjer je v letu 2012 prišlo do večjega upada obiska (ki pa je zlasti v letu 2009 skokovito porastel – morda posledica kakšnega specifičnega dejavnika, npr. večje predstave). Če je bilo še v letu 2011 prisotnih 98,557 gledalcev je to število v letu 2012 upadlo na 61,756.

Kratek komentar: Večina drugih zvrsti gledališča je prav tako v zadnjih letih v blagem porastu glede števila obiskovalcev. Izjema je raziskovalno gledališče, ki pa je že po naravi nekoliko bolj tvegane narave in zato nestabilno tudi glede števila obiskovalcev.

Kratek komentar: Obisk otrok in mladine v gledališčih je kar v precejšnjem porastu med leti 2009 (195,838 takšnih obiskovalcev) in 2012 (300,462 takšnih obiskovalcev), kar pa ni dobro vidno na samem grafu, saj je disproporcionalno in skokovito poraslo predvsem število mladih obiskovalcev opere in v nekoliko manjši meri baleta. Če je bilo še v letu 2008 mladih obiskovalcev opere 1,744, jih je bilo v letu 2012 že kar 15,503.

Kratek komentar: Iz tega grafa je bolje vidna rast v število skupnih obiskov otrok in mladine v gledališčih v zadnjih nekaj letih. Vidno je tudi, da so vse tri preostale zvrsti gledališča (lutkovno, plesno, drugo) glede mladih obiskovalcev v porastu, z nekaterimi nihanji predvsem na področju t.i. drugih prireditev. Lutkovno gledališče se v zadnjih letih glede tega počasi pobira in je že preseglo raven iz leta 2008 (v letu 2009 je bil prisoten večji padec maldih obiskovalcev te zvrsti gledališča, ki je sicer že v izhodišču namenjeno predvsem mlajšim).

6) OBISKOVALCI KULTURNIH DOMOV

Kratek komentar: Podobno, kot je ugotavljala že študija »Kulturni indeks: Primer Slovenija« (Asociacija 2014) je bil obisk kulturnih domov tisti, kjer je porast obiskovalcev v letu 2012 (letu projekta EPK Maribor 2012) daleč najmočneje viden. Iz grafa je vidno, da so nmed glasbenimi dogodki v tem letu najmočneje zrasli obiski rock koncertov in plesov.

Kratek komentar: Z izjemo plesnih nastopov so bili v letu 2012 v velikem porastu tudi vsi drugi dogodki v kulturnih domovih (že v prejšnjih letih pa ni vidnih kakšnih posebej zaskrbljujočih trendov, čeprav to iz grafa ni dobro vidno). Zlasti so bile v porastu filmske in video produkcije, ki so samo v letu 2012 zabeležile prek 2 milijona obiskovalcev, še v letu 2011 pa jih je bilo le okrog 135,000.

Kratek komentar: Skoraj neverjeten porast (kar za 200-krat glede na leto 2004) so dosegli obiski muzejskih razstav v kulturnih domovih, kar pa ni zgolj posledica leta 2012. Velik porast je bil v 2012 prisoten tudi pri obiskovalcih literarnih večerov in večerov poezije.

Kratek komentar: Iz grafa so vidni podobni trendi kot na predhodnih grafih, zanimiv je le večji padec obiska predavanj in posvetov v letu 2011, ki pa je v letu 2012 že skoraj ponovno dosegel vrednost pred padcem.

Kratek komentar: Tudi obisk otrok v kulturnih domovih je v porastu, zanimivo pa je, da tukaj ni bilo posebnega porasta v letu 2012 (glede na predhoden trend). Zanimivo je še, da je v letu 2012 prišlo celo do upada obiska vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, še posebej pri otrocih. Tu niti ne gre za tako majhne številke, saj je bilo še v letu 2011 137,266 takšnih obiskovalcev (otrok v vzgojno-izobraževalnih programih), v letu 2012 pa jih je bilo le še 98,384. Dodati pa velja, da te številke v obdobju 2009-2012 v precejšnji meri nihajo.

  • Share/Bookmark

Kaj lahko EU naredi za nevladnike v kulturi?

Spodnje besedilo je bil moj pisni prispevek k današnji razpravi občinstva ob dogodku Izzivi EU – pogovoru z dr. Janezom Potočnikom in člani nekdanje Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU. V razpravi sem sam opozoril predvsem na točko 10, še bolj pa se mi je zdelo pomembno ob razpravljanju o gospodarski rasti, “pametni” in “zeleni” rasti, strategiji “pametne specializacije” in kar je še trenutno modnih, vendar večidel praznih pojmov na ravni države in EU, opozoriti torej na področje kulture in vse še enkrat več zamolčano v zvezi z njim pri sprejemanju strateških dokumentov na ravni države. Iskreno rečeno sem se počutil kot pripadnik kakega eksotičnega plemena, vendar hvala moderatorju in organizatorjem za zelo korektno vodeno razpravo.

“Prispevek pišem z dveh pozicij. Najprej kot predsednik osrednje zastopniške in zagovorniške organizacije nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi v Sloveniji, Društva Asociacija, v drugi vrsti pa kot akademsko delujoč ekonomist (in kulturni ekonomist), nekdo, ki je precej močno angažiran v številnih raziskovalnih in pedagoških projektih na področjih tako ekonomije kot kulture.

Morda pa bi lahko temu dostavil še nekaj: v zadnjem letu in pol sem bil precej močno involviran tudi pri vključevanju nevladnih organizacij na področju kulture v dokumente črpanja evropskih sredstev nove finančne perspektive. Tudi ta vidik mi je omogočil, da sem bolje spoznal tako dejanskost kot možnosti in priložnosti (pa tudi nevarnosti) področja kulture in nevladnih organizacij znotraj Evropske unije in njenega institucionalnega ustroja.

Pa da preskočimo ta verjetno marsikomu dolgočasen uvod. Najprej, kakšno je trenutno stanje področja nevladnih organizacij v kulturi v Sloveniji (in kje tu vidim vlogo Evropske unije in njenih institucij)? Iskreno rečeno, stanje ni najboljše, lahko pa bi bilo tudi slabše. Znotraj Slovenije se nevladne organizacije v kulturi srečujemo z naslednjimi ključnimi problemi:

1) Financiranje: podatki CNVOS pri priprav odzivov na besedilo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 (v letu 2012) so pokazali, da imajo nevladne organizacije v splošnem v Sloveniji vsaj dva bistvena problema: financiranje (zlasti delež javnih sredstev v proračunih NVO) in zaposlenost. Čeprav posebej kvalitetnih podatkov o nevladnih organizacijah v kulturi v Sloveniji ni, lahko o tem na kratko povemo naslednje. Čeprav bi moral po zakonodaji obstajati enakopraven dostop do javnih sredstev za javni in nevladni sektor v kulturi, podatki pokažejo, da so lahko nevladne organizacije srečne, če s sredstvi, ki jih pridobijo, pokrijejo vsaj osnovne stroške izvedbe programa. Če je v javnem sektorju za plače uslužbencev namenjenih 70% proračuna, je ta delež v nevladnem okrog 6%. Ker ni pričakovati »endogenega« višanja slovenskega proračuna za kulturo v prihodnjih letih, in ker v času krize več kot jasno upadajo tudi zasebna sredstva za kulturo (kot so pokazale analize celo še močneje kot javna) bi morali zagotoviti večji delež sredstev za kulturo in predvsem za nevladni sektor v kulturi na evropski ravni. Čeprav se je morda zgodba o ekonomskih učinkih kulture, ki je doslej poganjala argumente za višanje podpore kulturi na ravni EU nekoliko »izpela«, bi Evropska unija vseeno morala močneje kot doslej staviti na področje kulture in umetnosti in zagotoviti precej večja sredstva kot doslej, vsaj v tistih državah članicah, kjer so resnejši problemi s financiranjem kulture in umetnosti.

2) Zaposlenost: na področju nevladnega sektorja v kulturi v Sloveniji prevladujejo prekerne oblike zaposlovanja in samozaposlitve. Tisti, ki prek takšnih oblik delujejo na področju kulture imajo močno nižje povprečne in medianske prihodke kot delujoči v drugih sektorjih gospodarstva in javnega sektorja. Potrebno bi bilo zagotoviti večjo zaposlenost v nevladnih organizacijah na področju kulture, višjo raven socialnih pravic, predvsem pa več dela in zaslužkov. Tudi tu vidimo vlogo Evropske unije pri podpori ukrepom, ki bi višali tovrstne kazalce, predvsem pa pri sistemski podpori urejanju statusa in socialnega in finančnega položaja samozaposlenih na področju kulture prek sredstev nove finančne perspektive pa tudi drugih možnih ukrepov in podpore na ravni EU.

3) Umestitev v zakonodaji: nevladne organizacije niso pripoznane kot pravni subjekt v slovenski zakonodaji na področju kulture. Tudi njihova zastopanost pri odločitvah na ravni države ni primerno urejena. Postopki glede razpisov in strokovnih komisij velikokrat vodijo v ostre konflikte med udeleženimi akterji. Resda gre za tematiko, ki je stvar države članice, vendar bi bil tudi tukaj morda pomoč in pritisk s strani evropskih organov in institucij, pa tudi zgledovanje po dobrih praksah kje drugod zelo dobrodošel.

4) Prostorski in tehnični pogoji in infrastruktura: prostorski in tehnični pogoji številnih nevladnih organizacij so neurejeni, žal so nevladne organizacije še vedno v zelo šibkem položaju, ko je potrebno urediti prostorske pogoje za delovanje, vadbo, poslovanje, skladiščenje in predstave oz. razstave. Nekatera področja, kot sta sodobni ples in intermedijsko področje, pa nimajo niti osnovnih institucionalnih pogojev za delovanje, na kar se opozarja že več kot desetletje, vendar rešitev še vedno ni. Od Evropske unije pričakujemo podporo izboljšanju in uresničenju predlogov, ki na tem področju obstajajo že dolgo, vendar jim vsakokratna politika vedno znova na tak ali drugačen način odreče podporo. Glede tega gojimo precejšnja pričakovanja predvsem od sredstev nove finančne perspektive.

5) Izobraževanje in usposabljanje: številna področja umetnosti, kot so sodobni ples, balet, sodobna likovna umetnost, jazzovska in popularna glasba, intermedijska umetnost in druge še niso našle primerne umestitve v slovenski univerzitetni prostor. Želimo si torej podpore tovrstni umestitvi in programom, ki bodo to zagotavljali, pa tudi podporo neinstitucionalnim oblikam izobraževanja in velikima neuresničenima projektoma na tem področju: predvsem investiciji v skupni prostor za nove akademije v Ljubljani, pa tudi podpori razvoju umetniških študijev v drugih mestih Slovenije, predvsem v Mariboru.

6) Decentralizacija: področje kulture je v Sloveniji močno centralizirano, na kar se opozarja že desetletja. S strani Evropske unije pričakujemo večjo podporo kot doslej projektom, ki bodo izenačevali raven kulturne produkcije, financiranja, zaposlovanja in obiska v vseh delih Slovenije, seveda na način višanja teh kazalnikov v tistih delih Slovenije, kjer je tovrstna kultura premalo razvita in zastopana.

7) Produkcija in obisk prireditev: vsi statistični kazalniki kažejo, da je v preteklih letih v Sloveniji prišlo do hiperprodukcije kulturnih dogodkov, čemur ni sledila institucionalna razvitost. Želimo si ohranjanja števila produkcij in obiska, vendar s primernejšo podporo institucionalnim kazalnikom: financiranju, zaposlenosti in zastopanosti pri odločitvah na ravni države in občin.

8 ) Strokovna podpora: V Sloveniji obstaja velik manko kvalitetnih študij, ki bi služile kot podpora boljšim odločitvam kulturne politike. S strani Evropske unije pričakujemo precej večjo podporo kot doslej tudi raziskovalnim projektom in študijam na področjih kulturne politike, kulturne ekonomike in kulturne statistike, pa tudi raziskovanju na področju kulture v splošnem.

9) Mednarodno sodelovanje in mreženje: Čeprav so slovenske nevladne organizacije kljub težkim produkcijskim in institucionalnim pogojem razvile zavidljivo raven mednarodne prepoznavnosti, mnoga področja so celo med vodilnimi v svetovnem merilu, pa statistični podatki kažejo, da je na področju mednarodne promocije slovenske kulture in mreženja v kulturi storjenega veliko premalo. Tudi s strani Evropske unije torej pričakujemo večjo podporo tem tematikam kot doslej in podporo večjemu in medijsko bolj izpostavljenemu predstavljanju vrhunske slovenske umetnosti in kulture v evropskem merilu.

10) Povezovanje z gospodarstvom in drugimi resorji na ravni države: kljub temu, da mnogi želijo marginalizirati področje kulture v razvojnem smislu, pa analize, ki upoštevajo mednarodno sprejete in primerljive poglobljene ekonomske kazalnike (npr. makroekonomska input-output analiza s primerjavo med sektorskimi multiplikatorji) ob upoštevanju kritik, ki so bile (upravičeno) na tovrstne analize naslovljene v preteklosti, kažejo, da med 15 najvišje uvrščenimi sektorji v državi (izmed 65 vključenih) najdemo kar 6 sektorjev kulture ter kulturnih in kreativnih industrij: film, video in televizijo; založništvo; arhitekturo; oglaševanje in raziskovanje trga; snemanje nosilcev zvoka; storitve v rekreaciji in zabavi. V kolikor torej želimo imeti multiplikacijske učinke in gospodarsko rast na ravni države, bi bilo zelo modro v to vključevati tudi vlaganja v različna področja kulture. S tem bi lahko plodno povezali vse sektorje v kulturi: javne zavode, nevladne organizacije, samozaposlene in zasebna podjetja z drugimi dejavnostmi v gospodarstvu in s tem prinesli Sloveniji ne le »pametno« in »zeleno« rast, pač pa tudi »rast, temelječo na ustvarjalnosti in kulturi«, kot so jo demonstrirali številni primeri razvojnih projektov na področju kulture v preteklosti (Bilbao, Dunaj, Gateshead, Liverpool, Glasgow, itd.). Od Evropske unije torej pričakujemo nadaljevanje proaktivne politike na tem področju in večanje podpore kulture tudi na račun njenih razvojnih učinkov in plodnega sodelovanja kulture (tudi nevladnih organizacij) in gospodarstva.

Za sklep tega kratkega prispevka k razpravi: pokazali smo nekaj glavnih točk in težav, s katerimi se v Sloveniji srečujejo nevladne organizacije v kulturi. Od Evropske unije pa pričakujemo večjo podporo in posluh kot doslej za probleme sektorja, ki pomembno prispeva k rasti in razvoju, ekonomskem, socialnem, okoljskem in tudi in predvsem duhovnem in kulturnem na ravni države in občin ter na ravni Evropske unije v splošnem.

  • Share/Bookmark

3.05.2014

Regionalna platforma kulturne politike

Pozabil sem omeniti, da je z začetkom leta pričela delovati tudi regionalna Platforma za kulturno politiko in menedžment za področje jugovzhodne Evrope.

Najdete jo na naslovu: https://www.culturalmanagement.ac.rs/en/.

  • Share/Bookmark

Prenovljena verzija bloga

Zapisano pod: miks — andee - 3.05.2014
Tagi: ,

Dragi in drage :)
od danes naprej bom svoj blog pisal (tudi) v angleščini, nova verzija bloga bo dostopna tukaj: http://andee1975.wordpress.com/. Prispevki, vsaj tisti v slovenščini, bodo še naprej objavljeni tudi tukaj.
Lepo se imejte,
andee.

  • Share/Bookmark

Na sledi (ekonomski učinki sektorjev slovenskega gospodarstva 2010)

Tile dnevi so v znamenju relativno lagodnega raziskovalnega dela za nekatere dogovorjene članke. Input-output zgodba se razpleta nadvse zanimivo in kot kaže bo mogoče narediti zelo podrobno input-output stohastiko in torej tudi regresijsko določiti, kateri dejavniki vplivajo na velikost in dinamiko multiplikatorjev za posamezne sektorje gospodarstva, na podatkih za vseh 27 evropskih držav (brez Hrvaške) v letih 1995-2012 (predvsem pa za obdobje 2008-2010, od koder je večina podatkov). Uporabljene bodo tabele ponudbe in porabe.

Že začetek je zelo zanimiv. Iz podatkov SURS (ki po krajšem obdobju spet vključujejo tudi simetrične input-output tabele za 2009 in 2010; članek bo sicer striktno uporabljal podatke Eurostata) je možno zelo preprosto izračunati multiplikatorje za 65 sektorjev slovenskega gospodarstva. Rezultati so v spodnji sliki, v rumenem so sektorji, povezani s kulturo (bolje rečeno kulturnimi in kreativnimi industrijami). Dve ugotovitvi bodeta ven: 1) nekaj, kar velja samo za Slovenijo: multiplikatorji za kulturne in kreativne industrije so med najvišjimi, če torej Slovenci res hočemo gospodarsko rast, bi morda poleg relativno zlajnane “zelene rasti” lahko razmišljali tudi o “kreativni rasti” in precej več kot doslej tudi v gospodarskem smislu stavili na kulturo; 2) nekaj, kar velja za vse evropske države: multiplikatorji (in torej ekonomski učinki) za vse kulturne dejavnosti so precej višji od multiplikatorjev (ekonomskih učinkov) vseh drugih dejavnosti javnega sektorja: zdravstva, šolstva, obrambe, javne uprave, sociale, vsaj v primeru Slovenije tudi od znanosti in raziskovanja. Ta zadnja ugotovitev postaja stalnica ugotovitev input-output analiz, s katerimi se srečujem sam in tistih, ki so bile v preteklih letih narejene pri nas (npr. Zakotnik 2009).

Hmm. Čeprav sam nisem ravno vedno zagovornik multiplikatorskih analiz: ali ne bi bilo pametno tem ugotovitvam prisluhniti, ko dokončujemo dokumente za črpanje evropskih sredstev?

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |