V krizi smisla tiči misel






         

9.05.2014

Obiskanost kulturnih dogodkov: nekaj podatkov in grafov

Še tole dodajam, nekaj bolj ali manj “seksi” grafkov, narejenih za razpravo o spodbujanju kulturnih trgov za delovno skupino na ministrstvu za kulturo. Vir vseh podatkov je bila študija Povpraševanje po kulturi v Sloveniji (Ministrstvo za kulturo RS, 2014).

Pozor: na večini grafov so prikazana gibanja indeksov in ne števila obiskovalcev. To velja za vse grafe, ki imajo v naslovu graf v oklepaju označbo 2004=100 ali 2000=100 ipd.

Pričujoče gradivo je namenjeno v oporo razpravam na delovni skupini za sistemsko urejanje položaja nevladnih organizacij v kulturi in umetnosti na ministrstvu za kulturo RS. V njem so povzete in grafično prikazane nekatere ključne informacije glede obiskanosti in uporabe kulturnih storitev na področjih filma, muzejev in galerij, knjižničarstva, glasbe, različnih oblik predstav v gledališčih, ter obiskanosti prireditev in festivalov v kulturnih domovih po Sloveniji. S tem lahko ponudijo (sicer zelo grobo) izhodišče za razpravo o potrebnih ukrepih glede kulturnih trgov oz. t.i. »dostopnosti kulture« na posameznih področjih. Področji, kjer je iz podatkov razviden precejšen upad in ki zadevata delo članov na skupini, sta tako zelo opazno denimo glasba in balet.

S svoje strani lahko predlagam predvsem natančnejše in empirično bolj poglobljene analize dogajanja na kulturnih trgih na vseh področjih kulture in umetnosti v Sloveniji. Na kaj pri tem mislim sem podrobneje razložil v prispevku, dostopnem na spletni strani foruma Nacionalnega sveta za kulturo RS: http://nsk-slo.si/index.php/odkrito_povedano/clanek/andrej_srakar_o_dojemanju_kulturnega_trga_po_domace. V analizo kulturnih trgov in potrebnih ukrepov na tem področju bi bilo nujno pritegniti kvantitativno usmerjene skupine ekonomistov, ki bi bili zmožni analize dostopnih empiričnih podatkov in na tej osnovi predlogov za celostno reformo kulturnih trgov na vseh posameznih področjih kulture in umetnosti.

1) FILMI

Kratek komentar: Vidna je precejšnja razlika med obiskom v slovenskih kinematografih v časih prejšnjega socialističnega režima in po osamosvojitvi, ko število obiskovalcev močno pade in nato približno stagnira.

Kratek komentar: Vidno je precejšnje stagniranje v obisku kinematografov med leti 1991 in 2012 z nekaterimi vzponi in padci. Število obiskovalcev na letni ravni se vseskozi giblje med dvemi in tremi milijoni obiskovalcev letno.

Kratek komentar: Vidna je sicer razlika med obiskovalci novih in starih dolgometražnih filmov (slednji precej bolj nihajo v številu), vendar je potrebno dodati, da okrog 90% (ali celo več) vseh gledalcev tvorijo gledalci novih dolgometražnih filmov.

Kratek komentar: Ponovno so prisotne jasno vidne razlike med obiskovalci domačih in tujih filmov, vendar je podobno kot pri predhodnem grafu potrebno dodati, da gledalci tujih dolgometražnih filmov tvorijo več kot 95% vseh gledalcev v kinematografih.

2) MUZEJI IN GALERIJE

Kratek komentar: obisk v muzejih in galerijah je sicer do leta 2011 naraščal, v letu 2012 pa kljub projektu EPK 2012 močno upadel. Zlasti skrbi drastičen padec števila plačanih vstopov, vendar bi bilo potrebno videti tudi nadaljnje trende, saj gre zgolj za padec v enem letu (2012).

Kratek komentar: Obisk programov za otroke in mladino ter za odrasle približno stagnira, z malce bolj izraženim padcem pri odraslih v letu 2012. Popularizacijski programi so sicer med leti 2004 in 2006 naglo padli, od tedaj pa so v ponovnem vzponu, vendar še vedno ne dosegajo ravni iz leta 2004.

3) SPLOŠNE KNJIŽNICE

Kratek komentar: število članov splošnih knjižnic približno stagnira. V precejšnjem porastu pa je v skorajda celotnem obdobju 1990-2012 (z izjemo leta 2009) število obiskovalcev knjižnic in izposoja gradiva.

4) GLASBA – OBISK KONCERTOV

Kratek komentar: Obisk koncertov je sicer rasel do leta 2008, v zadnjih dveh letih pa sodeč po podatkih kar zaskrbljujoče pada.

5) GLEDALIŠČA

Kratek komentar: Iz podatkov je vidno približno stagniranje oz. blaga rast obiskovalcev v gledališčih. Področji drame in opere temu približno sledita, problemi pa so vsaj iz teh podatkov vidni na polju baleta, kjer je v letu 2012 prišlo do večjega upada obiska (ki pa je zlasti v letu 2009 skokovito porastel – morda posledica kakšnega specifičnega dejavnika, npr. večje predstave). Če je bilo še v letu 2011 prisotnih 98,557 gledalcev je to število v letu 2012 upadlo na 61,756.

Kratek komentar: Večina drugih zvrsti gledališča je prav tako v zadnjih letih v blagem porastu glede števila obiskovalcev. Izjema je raziskovalno gledališče, ki pa je že po naravi nekoliko bolj tvegane narave in zato nestabilno tudi glede števila obiskovalcev.

Kratek komentar: Obisk otrok in mladine v gledališčih je kar v precejšnjem porastu med leti 2009 (195,838 takšnih obiskovalcev) in 2012 (300,462 takšnih obiskovalcev), kar pa ni dobro vidno na samem grafu, saj je disproporcionalno in skokovito poraslo predvsem število mladih obiskovalcev opere in v nekoliko manjši meri baleta. Če je bilo še v letu 2008 mladih obiskovalcev opere 1,744, jih je bilo v letu 2012 že kar 15,503.

Kratek komentar: Iz tega grafa je bolje vidna rast v število skupnih obiskov otrok in mladine v gledališčih v zadnjih nekaj letih. Vidno je tudi, da so vse tri preostale zvrsti gledališča (lutkovno, plesno, drugo) glede mladih obiskovalcev v porastu, z nekaterimi nihanji predvsem na področju t.i. drugih prireditev. Lutkovno gledališče se v zadnjih letih glede tega počasi pobira in je že preseglo raven iz leta 2008 (v letu 2009 je bil prisoten večji padec maldih obiskovalcev te zvrsti gledališča, ki je sicer že v izhodišču namenjeno predvsem mlajšim).

6) OBISKOVALCI KULTURNIH DOMOV

Kratek komentar: Podobno, kot je ugotavljala že študija »Kulturni indeks: Primer Slovenija« (Asociacija 2014) je bil obisk kulturnih domov tisti, kjer je porast obiskovalcev v letu 2012 (letu projekta EPK Maribor 2012) daleč najmočneje viden. Iz grafa je vidno, da so nmed glasbenimi dogodki v tem letu najmočneje zrasli obiski rock koncertov in plesov.

Kratek komentar: Z izjemo plesnih nastopov so bili v letu 2012 v velikem porastu tudi vsi drugi dogodki v kulturnih domovih (že v prejšnjih letih pa ni vidnih kakšnih posebej zaskrbljujočih trendov, čeprav to iz grafa ni dobro vidno). Zlasti so bile v porastu filmske in video produkcije, ki so samo v letu 2012 zabeležile prek 2 milijona obiskovalcev, še v letu 2011 pa jih je bilo le okrog 135,000.

Kratek komentar: Skoraj neverjeten porast (kar za 200-krat glede na leto 2004) so dosegli obiski muzejskih razstav v kulturnih domovih, kar pa ni zgolj posledica leta 2012. Velik porast je bil v 2012 prisoten tudi pri obiskovalcih literarnih večerov in večerov poezije.

Kratek komentar: Iz grafa so vidni podobni trendi kot na predhodnih grafih, zanimiv je le večji padec obiska predavanj in posvetov v letu 2011, ki pa je v letu 2012 že skoraj ponovno dosegel vrednost pred padcem.

Kratek komentar: Tudi obisk otrok v kulturnih domovih je v porastu, zanimivo pa je, da tukaj ni bilo posebnega porasta v letu 2012 (glede na predhoden trend). Zanimivo je še, da je v letu 2012 prišlo celo do upada obiska vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, še posebej pri otrocih. Tu niti ne gre za tako majhne številke, saj je bilo še v letu 2011 137,266 takšnih obiskovalcev (otrok v vzgojno-izobraževalnih programih), v letu 2012 pa jih je bilo le še 98,384. Dodati pa velja, da te številke v obdobju 2009-2012 v precejšnji meri nihajo.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |