V krizi smisla tiči misel






         

26.09.2014

O merljivem in nemerljivem v kultur(n)i (ekonomiki)

Včeraj sem dobil kar dobro vprašanje znanke z UMAR: ali kulturna ekonomika upošteva tudi nemerljive vidike kulture in kako? Sam lahko na to rečem dvoje. Najprej, velik del sodobne kulturne ekonomike se ukvarja z “vrednostjo kulture” v dveh glavnih linijah: vrednostmi neuporabe, ki so priročen, morda celo ekonomsko najtrdnejši argument za javno financiranje kulture, vendar temeljijo na precej kvantitativno pogojeni razpravi (npr. kontingenčno vrednotenje); ter kulturnimi vrednostmi, kot vsemu tistemu, kar ni ekonomska vrednost (uporabe ali neuporabe) in ki verjetno poosebljajo (ne)ekonomski pogled na nemerljive stvari v kulturi. O njih je zelo veliko govora in raziskovanja v preteklih letih, vendar je to vsaj po mojem precej ekonomsko spolzka tema, kjer bi veljalo več storiti predvsem v smislu trdnejših ekonomskih razmišljanj in analiz, žal je namreč tukaj zaenkrat kar veliko blefa in samo slabo narejene kvazi-“alternativno-heterodoksne” ekonomike.

Druga linija, ki vsaj mene v zadnjem času veliko bolj zanima od te prve, pa je linija, ki bi ji sam rekel poskušanje meriti nemerljivo dimenzijo v kulturi (kar se pač na tem področju sploh da narediti) s pomočjo npr. instrumentalnih spremenljivk, analize kavzalnosti in drugih ekonometričnih konceptov, ki bi lahko bili temu pisani na kožo. Slednje po mojem obeta kar veliko zanimivega v prihodnosti, nekateri kolegi, mlajši kulturni ekonomisti, tu že delajo pomembne korake.

Morda še: zakaj je to sploh pomembno oz. kaj pa, če bi pustili “nemerljivo” tudi “neizmerjeno”? Sam si na to odgovarjam, da je velikokrat možno videti dlje z boljšimi orodji oz. “očali”. S tovrstnimi metodami je torej ob upoštevanju njihovih omejitev (in verjetno tudi vrednotne pogojenosti, kar bo kdo raje slišal) možno uzreti, pokazati ali vsaj drugače misliti nekatere stvari, ki jih sicer ne bi mogli opaziti (ali bi jih lahko bistveno težje). Seveda pa je jasno, da s tovrstnimi analizami ne moremo zvesti kulture “zgolj na številke” ali kaj podobnega.

Dober primer merjenja nemerljivega je tale nedavni članek kolega Borowieckega, glede vrednosti neuporabe je vsaj zame še vedno temeljna in najbolj zanimiva študija Trine Bille iz 1997, glede kulturnih vrednosti pa svetujem branje Throsbyjeve Economics and Culture (2001), ki jo dobite tudi v nekaterih slovenskih knjižnicah ter karkoli s strani Arja Klamerja, ki mu je ta tema osrednja preokupacija zadnjega desetletja.

  • Share/Bookmark

14.09.2014

Prezentaciji z ICCPR Hildesheim

Včeraj sem se vrnil s konference mednarodnega združenja raziskovalcev kulturne politike ICCPR v nemškem Hildesheimu.

Obe prezentaciji (posebej tista o indeksu kulturne politike) sta doživeli kar nekaj odzivov, prezentaciji najdete tukaj:
1) Srakar, Verbič, Čopič: Index construction and multivariate analysis in high-dimensional environments: application to a cultural policy index
2) Srakar, Čopič: Economic Effects of Cultural Sector(s): Evidence from Input-Output Analysis

Podrobnejši opis prvega prispevka, torej tistega o indeksu kulturne politike, najdete tukaj, zapis o drugem še pripravljam.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |