V krizi smisla tiči misel






         

25.01.2015

Privatizacija, Siriza ter vzrok in posledica

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 25.01.2015

Dolgo že nisem pisal političnih “analiz” na tem blogu. Ker iskreno rečeno tudi nisem bil pri volji za kaj takega, na srečo sem bil (in sem vsaj upam, da še) dokaj uspešen in predan raziskovalnemu delu na področjih kulturne ekonomike, uporabne ekonometrije, makroekonomije in SHARE-ovske ekonomike (ekonomike zdravja, staranja in upokojevanja). Rezultat tega so skoraj bi rekel nepregledne udeležbe na konferencah in simpozijih in potrjeni ali čakajoči članki in publikacije. Kar veliko jih je tudi še v čakanju, prijavljenih za 2015 torej.

Ne morem pa, da ne zapišem kratkega mnenja na dogajanje na slovenskem in evropskem političnem parketu. Najprej, takoj po okrogli mizi o Pikettyju na ekonomski fakulteti je zagnana grupa, skoraj bi se upal temu reči levičarskih skrajnežev, zbranih pod neizbežnim vodstvom Združene levice, spisala peticijo proti privatizaciji. Ker je, kot je točno zapisal Janez Šušteršič, prav privatizacija simbolni konec sveta za ljudi v miselnem okrožju skrajne levice. In ker se pač v Sloveniji vedno znova onegavimo okrog kakršnega koli koraka, naprej ali nazaj. Posebej še, kar zadeva tujih neposrednih naložb. Najprej vedno znova kričimo, da jih nujno rabimo, ko pa se kje kakemu tujemu investitorju “prikaže Marija” in hoče (čudak – brez šale…) investirati v naš otoček sredi Evrope, bo vedno znova naletel na zid več deset družbenih gibanj, pobud in peticij, ki bodo skoraj jokale od brezupa, da nas bodo ponemčili, potujčili, hijene pojedle ubogo kokoško Slovenijo in kar je še takšnih predpotopnih podob. In preprosti, semoličevski “mali človek” jim bo vedno znova nasedel, ker pač zvenijo dovolj preprosto in v duhu tega, kar nas prepričujejo že desetletja, domače torej. In zato se lahko res samo še čudimo komurkoli, ki je tako nor, da bi v bodočnosti investiral k nam.

Vendar kaj tovrstne peticije dosežejo? Natančno svoje nasprotje. Sedanje dogajanje okrog nasprotne peticije “za privatizacijo” mi deluje tako, kot da se je presenetljivo, vendar močno povezala desnica oz. krogi okrog Janševe SDS, Novak-Tonin-Peterletove NSi, klasičnih liberalcev in ekonomistov blizu idejam nekdanjega mrkaićevskega kroga, kroga uspešnih podjetnikov, stranke SLS itd. Žal tudi večina ljudi v tem krogu že desetletje večinsko skuša prikazati nasprotno zgodbo, ki je prav tako preprosta in enostranska: da je prosti trg in vse povezano z njim (sami temu pravijo “svoboda”) enoznačno nekaj dobrega, kar si moramo torej želeti. Sam sem sicer še vedno prepričan, da je odgovor na probleme slovenskega gospodarstva in družbe res precej bližje njihovim trditvam, kot pa “pobesneli pesti” Združene kaviar-levice, vendar opozarjam: gospodarska kriza je prinesla vzpon številnih ekstremizmov, levih in desnih. Skupno vsem je razlaganje sveta v črno-beli tehniki: enkrat so za vse krivi razredni sovražniki “neoliberalni kapitalisti” (kdorkoli že to je, sam jih v desetletnem gibanju v krogih ekonomistov in podjetnikov nisem spoznal prav dosti, morda pa zato, ker bi me Združena levica sama uvrstila mednje…), enkrat pa gre v vsem družbenem dogajanju samo za gibanje k vedno večji “svobodi” (ponovno, karkoli že ta banalna, butasta dikcija pomeni…).

Če sklepam po sebi, zahajanje v skrajnosti povzroči samo večje zanimanje za nasprotni pol. Zato sem se ob Janševi zadnji vladavini kar z veseljem nekaj časa družil s sedanjimi združeno-levičniki, ob njihovi noriji zadnjih mesecev pa sprejel nedavno peticijo za privatizacijo z velikim olajšanjem, kot pravi Blaž Vodopivec, “kot Sahara vodo”. Pa se nimam za vetrnjaka, kot bi to označil kolega Sašo Kešeljević, nasprotno, verjetno bi vam marsikdo, ki me pozna, prej povedal, da na svojih stališčih, če so točna, vztrajam tudi, ko nihče več ne stoji za njimi, pač pa sta mi obe opciji preprosto pretesni in predvsem razlagata svet precej preveč popreproščeno in tudi netočno, banalno, da bi se kateri kakorkoli zavezal.

Menim pa, da bo vse, kar se s skrajno levico dogaja v zadnjih tednih in mesecih, vključno z današnjo zmago Sirize, prineslo prav nasprotno od tega, kar se komu zdi zdaj: vzpon desničarskih gibanj in pobud. V nasprotju s prevladujočim mnenjem še vedno nisem prepričan, da ima levica odgovore na vprašanja in izzive sodobne družbe, čeprav je dejstvo, da ji je gospodarska kriza dala peruti, ki jih prej več kot desetletje preprosto ni imela. Bojim pa se, da bo razočaranje nad morebitnim neuspehom levice, ki se meni zdi zelo verjeten oz. skoraj gotov, ponovno povzročilo precejšen odmik v desno, morda celo v skrajno desno.

Res bi pomagalo, da bi se uspeli že enkrat premakniti h kakšni bolj kompleksni podobi družbe, stran od stupidnih vračanj v komunizem in socializem in k dejanskemu iskanju poti iz problemov, ki jih je kapitalizem poln. Žal pa tega vsaj v tem trenutku nismo zmožni, vprašanje je, ali bomo sploh kdaj in ali ni slalomiranje med levico in desnico v naravi sodobnega človeka. Do takrat pa imamo dve možnosti: aktivno s čepico in srpom sami sodelovati v (ali proti) takšnih pobudah, ali pa se preprosto zlekniti in počakati, da se takšne neumnosti same iztečejo, ko pač poteče rok trajanja njihovemu osnovnemu vzroku. Sam sem izbral oboje – večinoma sicer drugo, pasivno varianto, vendar sem žal še vedno preveč nagnjen k akciji, da bi zdržal v tej podobi. Bom pa z zanimanjem spremljal, kaj se bo dogajalo v prihodnjih tednih in mesecih.

  • Share/Bookmark


8 komentarjev »

  1.   Rado — 26.01.2015 @ 07:57 Rado

    Čustven komentar in ideološko opredeljevanje (stran od stupidnih vračanj v komunizem in socializem in k dejanskemu iskanju poti iz problemov, ki jih je kapitalizem poln).

    V socializem torej ne. Kam pa? Ostati v kapitalizmu, ki je evidentno v globoki krizi?
    Od tebe in mnogih drugih ekonomistov ne pričakujem težkih teorij, ampak globok razmislek o času, ki ga živimo. Vendar tu sami ekonomisti očitno ne boste prijeli vraga za rep.

    Po padcu socializma pred 25 leti je imel kapitalizem vse možnosti. Priložnosti ni izkoristil.
    Očitno je, da kapitalizem v okolju brez konkurence drugih družbenih sistemov ne deluje dobro. Zato je prisotnost socialistične misli dobrodošla. Od kapitalizma zahteva več prožnosti in odmik od zgolj ene paradigme “lastnina in trg”. Če je kaj postalo jasno v času po letu 2008 je to da teorija svobodnega trga ne deluje. Ekonomisti si boste morali izmisliti nekaj novega.

  2.   andee — 31.01.2015 @ 19:32 andee

    @Rado: žal med tednom nisem našel časa za odgovarjati. Mislim pa, da je moj zapis jasen: ne govorim o tem, da bi ostali v kapitalizmu, temveč “k dejanskemu iskanju poti iz problemov, ki jih je kapitalizem poln”. Socializem pa smo videli in ga še gledamo v nekaterih svetovnih državah: Kubi, Severni Koreji, nekaterih južnoameriških državah. Iskreno rečeno, mislim, da nikjer ne deluje, še manj pa, da ima kakšen nov in dober odgovor na probleme kapitalizma. Je pa priročna stvar za uveljavljanje nečesa, čemur Luka Lisjak Gabrijelčič pravi levičarski populizem, in kar žal trenutno obvladuje politično, verjetno pa tudi ekonomsko dogajanje.

    Prisotnost socialistične misli je dobrodošla, vendar v tem trenutku ne gre za prisotnost, pač pa za prevladovanje ponujanja socializma kot rešitve za probleme, v katerih smo. In žal, stojim na stališču, da to pač socializem, v kakršni koli obliki ni. Pa če se ga še tako skuša preobleči v “demokratične” in podobne oblike. Kot sem dejal, pa bom z zanimanjem spremljal, kaj se bo dogajalo v prihodnjih tednih in mesecih, mislim, da bodo kar hitro jasni odgovori na ta vprašanja in seveda se morda motim.

  3.   Bimbo — 12.03.2015 @ 21:32

    Naj še jaz dodam svojo željo po ponovni uveljavitvi poudarjeno socialne in zmerno socialistične misli. Ampak takšne, ki bo dovolj opazno “levo od centra”, kot se temu reče, in bo imela na drugi strani zmerno desno opcijo.
    Kot pravi Andee, se tudi jaz bojim škodljivih skrajnih “desno-levih” nihajev, ki smo jih doživljali v oscilacijah od padca socializma, ki je bil veliko bolj padec nekega avtoritarnega imperialnega sistema, do izbruha gospodarske krize 2007/2008, ki je po mojem bolj kot samo nevzdržnost kapitalizma razkrila postopen in nevaren razkroj nadzorne in uravnalne funkcije državnih inštitucij in jalovost vseh vej demokratične oblasti.
    Zmotno se je oklepati katekizmov kateregakoli -izma, ko bi morali na novo definirati smisel in smoter demokratične državne oblasti ter shemo in učinkovitost tega sistema.

  4.   andee — 29.03.2015 @ 18:17 andee

    Se zelo strinjam. Se mi pa še enkrat več zdi pomembno opozoriti, da ne gre za prisotnost socialistične misli, ki je res dobrodošla, to kar se velikokrat ponuja sedaj je prevlada socialistične misli, t.j. če ne razmišljaš kot (demokratični) socialist, si nazadnjak brez primere.

  5.   Bimbo — 18.04.2015 @ 17:09

    Ampak, a nisi pri nas nazadnjak brez primere praktično vsakič, ko se z lastnimi argumenti in mnenji razlikuješ od neke razmeroma artikulirane skupine? ;-)

  6.   andee — 27.04.2015 @ 16:15 andee

    Bimbo: ne, mislim, da ni čisto res. Tvoja trditev je zelo splošna in velja v večini držav in v večini obdobij. “Razmeroma artikulirana skupina” pri nas pa je žal bolj ali manj samo ena, tista, ki zagovarja “napredne”, “levičarske”, “protestniške”, dejansko pa predvsem iz kake novo-marksistične knjige prepisane stvari, ki so res bolj disneylandovske, kot jim nekateri pravijo (velikokrat pa pravo nasprotje od artikuliranosti – prepisane, nedomiselne, tako rekoč brez vsake prave vsebine, zagotovo pa brez razumevanja sodobne družbe). Za vse druge obstaja veliko drugih izrazov, bojim se, da artikuliranost tam ni ravno prevladujoč.
    Žal, ampak se mi zdi, da je to kar dober opis stanja, ki ga vsak dan znova vidim v različnih krogih, kjer se gibljem.
    ;)

  7.   Bimbo — 6.05.2015 @ 20:01

    No, priznam, da je v mnogih primerih “razmeroma artikuliran” precejšen overstatement. :-)
    Sicer se pa kar strinjam s teboj. Tudi s tvojo najnovejšo letališčno refleksijo.

  8.   andee — 10.05.2015 @ 19:18 andee

    Hvala, Bimbo!

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |