V krizi smisla tiči misel






         

29.03.2015

Zamuda letala za Amsterdam in končno nekaj časa za bloganje

Naslov že veliko pove: sem na brniškem letališču in odhajam na konferenco Between Adonism and Utilitarianism, z malce strahu, ker bom članek, ki je nastal posebej za konferenco na temelju preteklega dela trojke Srakar, Verbič, Čopič na kulturnih indeksih, predstavljal v družbi nekaterih “velikih živin” sodobne kulturne ekonomike.

V preteklih tednih, po zagovoru doktorske naloge, je bilo sicer, priznam, kar nekaj dodatnega “boksanja” na različnih terenih, vendar vsaj zaenkrat precej uspešnega boksanja. Pričela so se predavanja na Ekonomski fakulteti, moram reči s kar nekaj zanimanja študentov, iskreno rečeno so tudi predavanja oz. vaje vedno boljše. Letos (ponovno) predavam tudi v Kranju na FOV, kjer bom prvič izvedel predmet, torej izvedel tudi večino predavanj, poleg samih vaj.

Na inštitutu, ki je zdaj resnično postal moj “drugi dom”, sem napredoval v znanstvenega sodelavca, kar je kar precejšen skok. Včeraj je bilo v objavo sprejeto tudi poglavje v osrednjem zborniku prvih rezultatov SHARE, ki ga bo izdala založba de Gruyter. Po njim se podpisuje ekipa Srakar, Filipovič Hrast, Hlebec, Majcen, zame bo to prvo objavljeno poglavje v monografski publikaciji in tudi prvič z mano kot prvopodpisanim.

Sprejet sem na obilico, verjetno preobilico mednarodnih konferenc, oddana je tudi vrsta člankov v revije in publikacije, čeprav bo zvenelo zelo narcisoidno, pa sem pod čisto in izključno vse podpisan kot prvi avtor, resnici na ljubo tudi ženem naprej bolj ali manj vse od teh člankov.

Gibljem se torej večinoma v znanstvenih in strokovnih krogih, že ukvarjanje s kulturno politiko prek Društva Asociacija, iz katerega se počasi umikam, mi zadnje čase predstavlja kar nekaj napora – iskreno rečeno se bolje počutim v znanstvenih krogih, ki jih resnično diham z vsem srcem, sprejemanje raznih ukrepov in boji za pravice so bolj “nuja”, ker ponavadi ne znam biti dolgo tiho in pri miru, ko spremljam kakšno dogajanje, na katerega lahko imam kak vpliv.

Upam torej, da se moje znanstvene zgodbe še naprej odvijajo po poteh, ki si jih želim, in da nenazadnje predavanje, ki je jutri pred mano, poteče uspešno. Še vedno si zelo želim večje sprejetosti v mednarodnih krogih kulturne ekonomike – vsi tisti, ki stvari bolje poznajo, vedo, kaj se je tu dogajalo v preteklih letih oz. desetletju, ko delujem na tem področju in da bi bil počasi čas za kaj takega. V vsakem primeru pa je pred nekaj tedni krenila tudi dokončna pobuda za organizacijo bienalne konference ACEI, torej največjega dogodka na področju, ki bi jo organizirala Ljubljana (Ekonomska fakulteta) v sodelovanju z Univerzama v Zagrebu in Beogradu. To bi bilo prvič, da bi ta dogodek potekal v Vzhodni Evropi in potrudil/i se bom/o, da ga (če ga dobimo) izpeljem/o kot enega najboljših dogodkov na tem področju, ki bo močno utrdil in pospešil razvoj področij kulturne ekonomike, managementa in raziskovanja kulturne politike na območju Slovenije in Vzhodne Evrope v splošnem.

Toliko, lepo se imejte in se upam kaj beremo ponovno v kratkem. Čeprav je, kolikor to spremljam, bloganje v nekakšnem zatonu, mi samemu to še vedno predstavlja prostor, kjer lahko izčistim nekatere sprotne prebliske in zamisli, in ga zato “niti pod razno” vsaj zaenkrat ne nameravam opustiti.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |