V krizi smisla tiči misel






         

12.08.2015

In še: sprejet v Rusijo, ne bom šel, ponosen vseeno…

“Dear Mr. Srakar!
We are glad to inform you that your paper was included in the program of the II Int. Conference ‘Modern Econometric Tools and Applications’, EC2015.”

Na srečo je bilo takšnih sporočil v preteklih mesecih v izobilju. Je pa to prva čisto ekonometrična konferenca, na katero sem bil sprejet. Čeprav zaradi udeležbe na neki drugi, v italijanski Ferrari na temo Public Policies in Financial Crisis, sem ne bom šel, vseeno koristno potrdilo, da delam dobro in da je treba po tej poti tudi naprej.

Tole je v osnovi povzetek članka, ki je bil sprejet.

Revenue Efficiency of Slovenian Public Institutions in the Field of Culture: A Comparison of Estimators

In Slovenia, the reform of the public sector in culture has been widely debated in the past years. Yet, so far no study has been made to empirically estimate whether the institutions are efficient and where are the key empirical problems in their efficiency. Our study addresses this void by using data envelopment analysis (DEA) approach to estimate the revenue efficiency of public institutions in the field of culture. To this end, we use and compare four estimators of DEA and their empirical properties: the “regular” DEA estimator; the naïve bootstrap estimator; the commonly used two-step smoothed bootstrap correction for stochastic analyses following Simar and Wilson; and, finally, the recently proposed Zervopoulos correction. Our results show that although revenue efficiency of public institutions in culture in Slovenia was dropping in past few years, there is no statistical evidence that they were indeed revenue-inefficient. We identify the key institutions that were most revenue-efficient and revenue-inefficient and, finally, explore the characteristics most influencing the revenue efficiency and, using latent class approach, discern two clearly distinct groups of institutions in the analysis and determine their differences. We conclude by policy reflection of the findings and suggestions for future research.

  • Share/Bookmark

O padanju slovenskega proračuna za kulturo

V zadnjih dneh je kot šok (vendar bolj za tiste, ki stanja niso poznali) udarila novica, da se slovenski proračun za kulturo znižuje še za okrog 20 milijonov EUR. Pustimo zdaj politiko tega, ker bo ta rez pustil globoke posledica za področje kulture, morda celo odnesel ministrico.

Prispevek tega zapisa k debati o slovenskem proračunu za kulturo pa je spodnji graf, uporabljen je bil Hodrick-Prescottov (HP) filter, z parametrom lambda=6.25. Ključno sporočilo grafa je verjetno, da so rezi v kulturo postali nekaj običajnega in po letu 2013 niso več zgolj posledica gospodarske krize. Vprašanje torej ni več, kako izničiti učinke krize, pač pa kako obrniti trend. Slednjega ne podpirajo podatki drugih držav – v času začetka krize in v sedanjem času so nekatere države doživele ostre reze (zanimivo: Velika Britanija, ter seveda države PIIGS – Italija, Španija, Irska, Portugalska), nekatere pa manjše oz. sploh nikakršnih in še kar rastejo (zlasti skandinavske države, tudi Belgija, Francija, v zadnjem času celo Madžarska in Bolgarija, pa Malta, Avstrija, itd.). Govorim o podatkih za sektor »Cultural services«, založništvo in predvajanje radijskih in TV programov nista vključena. Tudi za vse omenjene države smo ponovili postopek – HP filter za generalno in centralno raven javnih financ v kulturi, morda kdaj dodam še vse te rezultate.

Rešitev je torej verjetno res v resnih reformah, ki bi popravile kondicijo sistema in dvignile trendno raven strukturnega proračuna. Tistim, ki vas makroekonometrija zanima bolje, pa zelo priporočam odličen nedaven članek Phillipsa in Jina, kjer sta pokazala, da HP filter ni odporen proti problemom nestacionarnosti časovnih vrst.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |