V krizi smisla tiči misel






         

17.11.2015

Kulturnik in V krizi smisla tiči misel

Zapisano pod: miks — andee - 17.11.2015
Tagi:

Tale blog lahko po novem berete tudi na portalu Kulturnik. Hvala ekipi portala za to pozornost!

  • Share/Bookmark

O vzročnem sklepanju v ekonometriji – nova knjiga Imbensa in Rubina

Zapisano pod: Ekonometrija, Statistika — andee - 17.11.2015
Tagi: , ,

O novi knjigi Imbensa in Rubina lahko preberete tale zapis na blogih Svetovne banke.

  • Share/Bookmark

15.11.2015

Dve predavanji na doktorskem študiju heritologije na FF

Vljudno vabljeni, spodnji predavanji sta odprti za javnost.

Asist. dr. Andrej Srakar, sinopsis predvidenih predavanj na doktorskem študiju Heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 21. oktober 2015 ob 10h, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, arheološka predavalnica v prvem nadstropju.

1. predavanje: Metode ekonomskega vrednotenja kulturne dediščine

V predavanju bomo predstavili najrazličnejše metode, s katerimi ekonomika kulture vrednoti ekonomsko (pa tudi t.i. kulturno) vrednost kulturne dediščine. Najprej bomo predstavili metode impaktnih študij, ki merijo prispevek nekega dogodka/objekta k gospodarski rasti, zaposlenosti in državnim prihodkom. Slednje so sicer še vedno najpogosteje uporabljene (in najbolj razvpite) metode ekonomskega vrednotenja kulturnih dogodkov in objektov, hkrati pa tudi najbolj sporne metode takšnega vrednotenja. Prikazali bomo nekatere rezultate najbolj znanih tovrstnih študij na področju kulturnih dogodkov in kulturne dediščine, hkrati pa predvsem opozorili na njihove glavne pomanjkljivosti, zaradi katerih so v preteklem desetletju skorajda izginile iz znanstvene uporabe. Kratko bomo prikazali nekaj alternativnih metod za podobno vrednotenje, ki pa ne bolehajo za podobnimi problemi: ex-post ekonometrična verifikacija, uporaba orodij Google Trends in Google News, in podobne metode. Predvsem pa se bomo osredotočili na metode vrednotenja »nesnovnih« (intangible) ekonomskih vrednosti kulturne dediščine, kot so metode kontingenčnega vrednotenja, diskretne izbire, conjoint analize in podobnih metod. Zlasti prve so v zadnjem desetletju povsem prevladale (v znanstvenem smislu) na področju kulturne ekonomike in ekonomike kulturne dediščine (nekateri so tako ljubkovalno preimenovali osrednjo revijo na tem področju Journal of Cultural Economics kar v Journal of Contingent Valuation), z njimi pa je možno ovrednotiti številne značilnosti, ki so bolj lastne kulturni dediščini, kot so vrednosti neuporabe, opcijske vrednosti, eksistenčne in zapuščinske vrednosti, ipd. Kratko bomo pokazali osnovne značilnosti tovrstnega vrednotenja, nekaj osrednjih rezultatov, pa tudi kritik, ki so jih bile te metode verjetno upravičeno deležne v preteklosti. V zaključku bomo kratko prikazali še koncept kulturnih vrednosti (sledeč rastoči literaturi na tem področju, npr. Klamer 1996; Throsby 2001; Hutter & Shusterman 2006; Hutter & Throsby 2008; Hutter & Frey 2010), torej vrednosti kulture in kulturne dediščine, ki jih ni možno zaobjeti in ovrednotiti z denarjem.

Članka, ki sta del literature pri predmetu:
- Olivier Gergaud, Victor Ginsburgh: »Evaluating the economic effects of cultural events«, 2014
- David Throsby: »Determining the Value of Cultural Goods: How Much (or How Little) Does Contingent Valuation Tell Us?« Journal of Cultural Economics, 2003

2. predavanje: Ekonomika muzejev

V drugem poglavju bomo prikazali nekaj osrednjih področij in rezultatov področja ekonomike muzejev. Osredotočili se bomo na šest osrednjih tem: 1) Ekonomska definicija muzejev, kjer bomo videli, da običajne definicije, ki so v uporabi (denimo definicija ICOM) v sebi lahko nosijo določene probleme pri ekonomski obravnavi muzejev; 2) Muzeji in ekonomski razvoj, kjer bomo pogledali primere muzejev, ki so zlasti v zadnjih desetletjih močno prispevali in preporodili razvoj mestnih četrti, mest, regij in celo držav (npr. Guggenheimov muzej v Bilbau); 3) Financiranje muzejev: kako muzeji v Sloveniji in drugo stojijo glede trodelne ekonomije (glej npr. Mermiri 2009; 2010), torej tako glede javnih, zasebnih ter »lastnih« virov prihodkov; 4) Določanje cen v muzejih, kjer bomo pogledali nekatere finančne vidike upravljanja muzejev (tudi javno financiranje), predvsem pa osnovne ekonomske silnice, ki nam pomagajo pri cenovnih politikah pri vodenju muzejev ali drugih objektov kulturne dediščine; 5) Ekonomika upravljanja muzejskih zbirk, zlasti t.i. deaccessioning (slov. odsvojitev muzejskih zbirk), ki je v zadnjih letih ponovno postal ena osrednjih tem ekonomike muzejev in označuje problem namenitve sredstev od prodaje del v muzejskih zbirkah (glej npr. Vecco & Piazzai, 2014 – članek je del literature pri predmetu); 6) Muzeji »superzvezde«, tema, ki je postala ena bolj zanimivih tem ekonomike muzejev v preteklih letih – pogledali si bomo, kako so muzeji »superzvezde« (denimo: Hermitage (St. Petersburg), Vatican Museums (Rim), Uffizi (Firence), Prado (Madrid), National Gallery (London), Kunsthistorische Museum (Dunaj), Rijksmuseum (Amsterdam), Louvre (Pariz), Metropolitan Museum of Art in Museum of Modern Art (New York), National Gallery of Art (Washington), Art Institute (Chicago)) sploh opredeljeni in ali se njihovo upravljanje in ekonomski vidiki nasploh kako razlikujejo od teh vidikov v »običajnih« muzejih. Podrobneje bomo tudi pogledali, kako je pojem superzvezd, ki je vpliven pojem tudi na drugih področjih kulturne ekonomike (denimo umetniki-superzvezde, umetniška dela-superzvezde) v 70. letih preteklega stoletja sploh opredelil pokojni ekonomist Sherwin Rosen.

Članka, ki sta del literature pri predmetu:
- Marilena Vecco, Michele Piazzai: »Deaccessioning of museum collections: What do we know and where do we stand in Europe?« Journal of Cultural Heritage, 2014
- Victor Fernández-Blanco, Juan Prieto-Rodríguez: »Museums« v: R. Towse (ur.): Handbook of Cultural Economics, Second Edition, 2011

  • Share/Bookmark

14.11.2015

The bad, the weak and the ugly

Zapisano pod: Ekonometrija — andee - 14.11.2015
Tagi: ,

Eno odličnih besedil o instrumentalnih spremenljivkah.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |