V krizi smisla tiči misel






         

12.10.2018

Večkratne bolezni starejših

Zapisano pod: Ekonomika zdravstva in staranja — andee - 12.10.2018

Večkratne bolezni (angleško: co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno bolj pogosta tema raziskovanja, vendar o njih še vedno vemo le malo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.

S kolegico sva tako našla lasten, zelo preprost način študija takšnih bolezni (prispevek je prejel prvo nagrado lanskoletne konference o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu), ki vsaj s podatkovno bazo SHARE doslej še ni bil uporabljen. Uporabila sva metodo analize omrežij, kjer smo Slovenci sicer v samem svetovnem vrhu, zelo znan je predvsem večkrat nagrajeni programski paket Pajek, ki sta ga razvila matematik prof. dr. Vladimir Batagelj in sociolog prof. dr. Andrej Mrvar. Uporabljajo ga povsod in je najbrž trenutno celo najbolj uporabljani paket za analizo velikih omrežij na svetu.

S kolegico sva večkratne bolezni v SHARE zastavila zelo preprosto: dva posameznika sta povezana, če imata skupno bolezen. Bolezni so tako en tip vozlišč, posameznik pa drug. Ko smo tako povezali bolezni same drugo z drugo – debelina povezave označuje število posameznikov, ki imajo obe bolezni hkrati – smo, malce bolj preprosto narisano, dobili lepo sličico spodaj (gre samo za slovenske anketirance).

Iz sličice so jasno vidne tri skupine bolezni (v različnih barvah vozlišč): v rumenem so tiste bolezni, ki najpogosteje pridejo “v paru”, hkrati. Verjetno ni posebej presenetljivo, če tukaj najdemo visok holesterol, visok krvni pritisk, diabetes in srčni napad. V drugi, zeleni skupini, so vse druge bolezni, ki so med seboj relativno nepovezane in se ne pojavljajo prav pogosto hkrati, prav tako pa se ne povezujejo pogosto z boleznimi iz prve skupine. Nekoliko odstopajo duševne bolezni, ki se kar pogosto pojavljajo v povezavi s prej naštetimi štirimi boleznimi, ponovno pa kakšnih večjih povezav z drugimi boleznimi ni najti. Posebej zanimivo je, da tudi povezave z demenco oz. Alzheimerjevo boleznijo nismo našli.

Kaj nam to pove? Najprej, da kakšnih res močnih povezav med ključnimi boleznimi starejših, kot so demenca, Parkinsonova bolezen ter padci (in posledični zlomi) ni najti. Malenkost tu odstopa siva mrena – pri številnih državah jo je najti v skupini bolezni prvega “bloka”, Slovenija tu malce odstopa. Da bo še malo bolj nazorno: pri povezavah prve skupine govorimo o prek 100 posameznikih (v vzorcu, ki je tu znašal približno 1350 anketirancev), ki imajo hkratno obe povezani bolezni. Pri drugi skupini so te povezave vedno pod 20, torej so dejansko precej redke.

Iz tega torej lahko sklepamo, za katerimi boleznimi bodo starejši najpogosteje obolevali hkrati. Iz tega lahko potegnemo tudi močno napotilo zdravnikom glede verjetnosti prisotnosti posameznih “hkratnih” bolezni. Prav tako pa sva s kolegico pokazala, da prisotnost večkratnih bolezni precej poveča stroške sistema, pa tudi dolžino samih zdravljenj. S tem imamo verjetno več kot dovolj informacij, da tudi k temu problemu zdravja starejših končno pristopimo resneje – tako z vidika zdravljenja kot organizacije sistema.

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Polno besedilo kolumne bo objavljeno v reviji Vzajemnost v novembru 2018.

P.S.: Cluster analiza je bila narejena s preprosto metodo VOS (visualization of similarities, glej denimo Van Eck, Waltman, & Van den Berg, 2010), resolucijski parameter je bil postavljen na 1.05 na temelju ustreznih testov.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |