V krizi smisla tiči misel






         

28.05.2014

Prezentacije mojih fakultetnih predavanj tega polletja

Za morebitne interesente: vse prezentacije štirih predmetov, ki sem jih oz. jih še predavam v tem polletju sem naložil na svojo spletno stran.

Bilo je pestro in divje polletje, ki se še niti ni sklenilo; predvsem lahko rečem polno nekakšne nore borbe za preživetje oz. kolikor toliko spodobno opravljena predavanja vseh predmetov, uspešno opravljeno raziskovalno delo na inštitutu in v mojem prostem času; ter uspešno vodenje Društva Asociacija.

Komaj pa čakam nekaj časa zase, da se v miru posvetim nekaj stvarem, ki bi jih tudi želel uresničiti med poletjem.

  • Share/Bookmark

3.05.2014

Na sledi (ekonomski učinki sektorjev slovenskega gospodarstva 2010)

Tile dnevi so v znamenju relativno lagodnega raziskovalnega dela za nekatere dogovorjene članke. Input-output zgodba se razpleta nadvse zanimivo in kot kaže bo mogoče narediti zelo podrobno input-output stohastiko in torej tudi regresijsko določiti, kateri dejavniki vplivajo na velikost in dinamiko multiplikatorjev za posamezne sektorje gospodarstva, na podatkih za vseh 27 evropskih držav (brez Hrvaške) v letih 1995-2012 (predvsem pa za obdobje 2008-2010, od koder je večina podatkov). Uporabljene bodo tabele ponudbe in porabe.

Že začetek je zelo zanimiv. Iz podatkov SURS (ki po krajšem obdobju spet vključujejo tudi simetrične input-output tabele za 2009 in 2010; članek bo sicer striktno uporabljal podatke Eurostata) je možno zelo preprosto izračunati multiplikatorje za 65 sektorjev slovenskega gospodarstva. Rezultati so v spodnji sliki, v rumenem so sektorji, povezani s kulturo (bolje rečeno kulturnimi in kreativnimi industrijami). Dve ugotovitvi bodeta ven: 1) nekaj, kar velja samo za Slovenijo: multiplikatorji za kulturne in kreativne industrije so med najvišjimi, če torej Slovenci res hočemo gospodarsko rast, bi morda poleg relativno zlajnane “zelene rasti” lahko razmišljali tudi o “kreativni rasti” in precej več kot doslej tudi v gospodarskem smislu stavili na kulturo; 2) nekaj, kar velja za vse evropske države: multiplikatorji (in torej ekonomski učinki) za vse kulturne dejavnosti so precej višji od multiplikatorjev (ekonomskih učinkov) vseh drugih dejavnosti javnega sektorja: zdravstva, šolstva, obrambe, javne uprave, sociale, vsaj v primeru Slovenije tudi od znanosti in raziskovanja. Ta zadnja ugotovitev postaja stalnica ugotovitev input-output analiz, s katerimi se srečujem sam in tistih, ki so bile v preteklih letih narejene pri nas (npr. Zakotnik 2009).

Hmm. Čeprav sam nisem ravno vedno zagovornik multiplikatorskih analiz: ali ne bi bilo pametno tem ugotovitvam prisluhniti, ko dokončujemo dokumente za črpanje evropskih sredstev?

  • Share/Bookmark

27.04.2014

Novosti – junijska številka JEcon

Tukaj je še obljubljena kratka predstavitev tekoče, junijske številke Journal of Econometrics:

- Betina Berghaus, Axel Bucher: Nonparametric tests for tail monotonicity. Avtorja predstavljata nove oblike (neparametričnih) testov za preverjanje “monotonosti v repih” (tail monotonicity), ki je šibkejša oblika odvisnosti med dvema spremenljivkama.
- Geert Mesters, Siem Jan Koopman: Generalized Dynamic Panel Data Models with Random Effects for Cross-Section and Time. Nova metoda, temelječa na metodi največjega verjetja in Monte Carlo simulaciji, za ocenjevanje parametrov v nelinearnih dinamičnih panelnih modelih z časovnimi in enotskimi naključnimi učinki.
- Graham Elliott, Ulrich K. Müller: Pre and Post Break Parameter Inference. Avtorja razvijata novo obliko testov za preverjanje strukturnega preloma v časovnih vrstah, ki bodo imeli optimalno velikost (size; obstoječi testi so “preveliki” oz. oversized) in moč (power) preverjanja.
- Joel Horowitz: Adaptive nonparametric instrumental variables estimation: empirical choice of the regularisation parameter. Tekst, ki temelji na predhodnem delovnem zvezku Cemmap, predstavlja pa metodo za izbiro regularizacijskega parametra pri neparametričnem ocenjevanju modelov instrumentalnih spremenljivk, slednje namreč vodi v določene probleme z zveznostjo regresijske funkcije.
- Lung-fei Lee, Jihai Yu: Efficient GMM estimation of spatial dynamic panel data models with fixed effects. Prispevek z velikega področja sodobne ekonometrije, o katerem na tem blogu še ni bilo veliko govora: prostorski ekonometriji. Prispevek prinaša GMM metodo za ocenjevanje dinamičnih panelnih modelov v prostorski ekonometriji.
- Hanming Fang, Xun Tang: Inference of bidders’ risk attitudes in ascending auctions with endogenous entry. Prispevek temelji na predhodnem NBER prispevku, predstavlja pa nekaj neparametričnih testov za ocenjevanje nagnjenosti k tveganju pri dražiteljih na posebni obliki dražb z endogenim vstopom (na vstop dražiteljev vplivajo informacije, ki jih pridobijo tekom dražbe).

  • Share/Bookmark

26.04.2014

Aprilske novosti – statistika, ekonometrija

Še en mesečni pregled nekaterih novosti na področju statistike in ekonometrije:

1) CEMMAP
- Stéphane Bonhomme, Koen Jochmans, Jean-Marc Robin: Nonparametric spectral-based estimation of latent structures. Nov pristop k identifikaciji modelov analize latentnih struktur (ki so posebej prisotne, ko imamo opravka z multivariatno analizo, modeli strukturnih enačb, itd.).
- Federico Bugni, Ivan Canay, Xiaoxia Shi: Specification tests for partially identified models defined by moment inequalities. Nova verzija lanskoletnega teksta, ki prinaša dva nova ekonometrična testa na področje delno identificiranih (partially identified) modelov, povezanih tudi s polparametrično (semiparametric) statistiko, ki po besedah Elieja Tamerja zaznamuje mikroekonometrične raziskave zadnjih tridesetih let.
- Hyungsik Roger Moon, Matthew Shum, Martin Weidner: Estimation of random coefficients logit demand models with interactive fixed effects. Še ena varianta na temo Berry, Levinson & Pakes pristopa k modeliranju povpraševanja pri preučevanju trgov, ki pristopu omenjenih treh avtorjev (ki je kolikor vem prevladujoč pri modeliranju povpraševanja v sodobni ekonometriji) dodaja “interaktivne stalne učinke (fixed effects)”, torej v panelni model dodaja produkte časovno-specifičnih stalnih učinkov in stalnih učinkov po proizvodih.

2) Journal of Econometrics
izšli sta dve novi številki, tu obdelujemo majsko, v naslednjem prispevku bomo obdelali še junijsko:
- ChongEn Bai, Qi Li, Min Ouyang: Property Taxes and Home Prices: A Tale of Two Cities. Aplikativna študija, ki z ekonometričnega vidika preverja tezo (glej npr. Oates 1969, Rosen & Fullerton 1977, Rosen 1982, Palmon & Smith 1998, Feldman 2010), da višji nepremičninski davek povzroča nižje cene na trgu nepremičnin; članek tezo na primeru 31 kitajskih mest le delno potrdi – v enem primeru (Chongqing) so bili prisotni tudi porasti cen nepremičnin, ki pa jih članek pojasnjuje s spillover prehodi od dražjih k cenejšim nepremičninam (ko se kupci preusmerijo k cenejšim nepremičnimam, se slednjim cena poviša bolj kot se je zaradi višjih stroškov znižala dražjim).
- Sebastian Voß, Rafael Weißbach: A score-test on measurement errors in rating transition times. Nov (score, za razlago glej npr. tale prispevek na mojem blogu) test za modeliranja in opazovanje dogajanja pri ocenah in ratingih s strani bonitetnih agencij.
- Liang Chen, Juan J. Dolado, Jesús Gonzalo: Detecting Big Structural Breaks in Large Factor Models. Članek iz teme, kjer je aktiven tudi naš Igor Masten: velikih faktorskih in faktorsko-razširjenih (factor-augmented; FAR, FAVAR) modelov. Članek prinaša nove teste za detektiranje večjih prelomov v faktorskih parametrih.
- Federico Bassetti, Roberto Casarin, Fabrizio Leisen: Beta-product dependent Pitman–Yor processes for Bayesian inference. Nova oblika t.i. Pittman-Yor procesov, ki lahko pomagajo pri kontroliranju in uporabljanju učinkov “skupinjenja” (clustering) pri analizi časovnih vrst.
- Tore Selland Kleppe, Jun Yu, Hans J. Skaug: Maximum likelihood estimation of partially observed diffusion models. Nov pristop z uporabo metode največjega verjetja k pomembnemu delu sodobne finančne ekonometrike, (delno opazovanih) difuzijskih modelih, ki nam lahko pomagajo npr. pri vrednotenju opcij (glej npr. Black & Scholes 1973).
- Oleg Bondarenko: Variance Trading and Market Price of Variance Risk. Nov pristop k ocenjevanju in vrednotenju variančnih instrumentov v finančni ekonomiki.
- Ying Chen, Linlin Niu: Adaptive dynamic Nelson–Siegel term structure model with applications. Uporaba (dinamičnega) modela faktorske interpolacije Nelson-Siegel pri modeliranju obrestnih mer na finančnih trgih in v makroekonomiji.

3) Dave Giles Econometrics Beat
- omejitve Jarque-Bera testa normalnosti: tukaj
- Pred časom je Jože P. Damijan na svojem blogu pisal o prednostih makroekonometričnega modela, ki ga uporablja ameriški Federal Reserve (ameriška centralna banka). Ekonometrične podrobnosti samega modela so dostopne tukaj, o tem, kako uporabljati model v programskem okolju EViews lahko preberete tudi tale prispevek.
- še nekaj o prihajajočih in poteklih ekonometričnih dogodkih. V aprilu je potekala nova izdaja tekmovanja The Econometric Game, zmagovalec je univerza v Koebenhavnu. Avgusta bo potekal letošnji Lindau kongres ekonomskih ved. Junija bo v Londonu potekala prva svetovna konferenca združenja applied ekonometrikov, istega meseca bo v Minneapolisu tudi severnoameriško srečanje Econometric Society. Sam pa sem bil izbran za predstavitev dveh prispevkov na konferenco EBES v Istanbulu (katere častni gost bo znameniti ekonometrik Cheng Hsiao): na posebni obliki multivariatne analize počivajoči indeks kulturne politike za 33 evropskih držav (soavtorja M. Verbič in V. Čopič) ter popravljena metoda izračuna kalibriranih uteži za raziskovalno infrastrukturno okolje SHARE (samostojen prispevek). Vsekakor bosta torej konec pomladi in poletje še zanimiva in pestra.

  • Share/Bookmark

13.04.2014

Kdo ima večje ekonomske učinke – jedrna kultura ali kulturne/kreativne industrije?

Izsek oz. povzetek novega krajšega članka za knjigo Cultural and Creative Industries, Knowledge Institutions and the Urban Environment urednikov Annick Schramme, Giepa Hagoorta in Reneja Kooymana (soavtorica članka je dr. Vesna Čopič):

In the article we present a Keynesian multiplier analysis of economic effects of sectors related to cultural and creative industries vs. sectors related to so-called core arts fields (see e.g. Throsby 2008). It has become an established claim in theoretical (and most of all political) discussions that cultural and creative industries are among the most prosperous sectors of EU economy and that when we focus on economic effects of culture we therefore have to focus on cultural and creative industries. We try to verify this claim by including the discussion of not only direct sales effects (where creative industries surely predominate over core arts fields) but also of indirect and especially induced economic effects as measured by Keynesian multipliers. We find evidence that supports the attention given to cultural and creative industries on economic level, although the evidence is not fully supported in different geographical areas. We also find evidence that cultural sectors in general have larger (macro)economic effects than almost any other public sector excluding science and research. Finally we show that multipliers for cultural industries (motion pictures, broadcasting, publishing, recording) are the highest among cultural sectors. This provides sufficient evidence for shaping of the economic policies in cultural field in European Union in future years as well as some directions for future research.

Glavne ugotovitve članka se da strniti v tri točke:
1) Dejansko so multiplikatorji za področja kulturnih in kreativnih industrij v EU (precej) višji od tistih za področje jedrnih umetnosti in s tem potrjujejo, da so ne le prodajni učinki kreativnih industrij večji od jedrne kulture, pač pa so učinki prvih večji tudi v smislu ekonomskega vplivanja na druge manj povezane sektorje gospodarstva, o tem doslej ni bilo prav mnogo evidence. Stanje se malce spremeni v ameriški ekonomiji, kjer imajo vsa področja javnega sektorja višje multiplikacijske učinke, kar je najverjetneje posledica drugačne vloge javnega sektorja v evropskem in ameriškem gospodarstvu. V ameriški ekonomiji so sicer med področji, povezanimi s kulturo, najvišji multiplikatorji za kulturne industrije (film, založništvo, snemanje glasbe), takoj za tem (zanimivo: pred vsemi kreativnimi industrijami, kot so oglaševanje, računalniške igrice, itd.) pa pridejo “jedrne” umetnosti: gledališče, glasba, ples, muzeji in galerije, itd.

2) Druga ugotovitev je vsaj za slovenski prostor najbrž še bolj bistvena: vse dejavnosti kulturnega sektorja imajo precej višje multiplikatorje od drugih področij javnega sektorja, kot so zdravstvo, šolstvo, sociala, obramba, javna uprava. To samo potrjuje ugotovitve, ki jih je v prejšnjem desetletju prispevala ena najboljših input-output analitičark v Sloveniji Ivanka Zakotnik z UMAR (glej npr. študijo Ekonomika kulture iz 2003 ter Shema deleža za umetnost iz 2009). S tega vidika bi torej morali, ko pišemo nacionalne razvojne in strateške dokumente, ki naj bi Sloveniji prinesli gospodarsko rast, veliko močneje vključevati kulturo in kulturne in kreativne industrije. Lahko bi celo dejali, da so z vidika multiplikatorske analize kulturne dejavnosti nosilne dejavnosti javnega sektorja. Ko bi le to kdo slišal tudi na slovenski ravni. Verjetno pa tudi ne bi škodilo to prebrati kakemu od forumskih kričačev, ki vpijejo, kako so vlaganja v kulturo primer zgrešenih vlaganj, ki so zgolj strošek države. Ugotovitve članka jasno kažejo, da forumski komentatorji bolj daleč od resnice ne bi mogli zadeti.

3) Morda malce manj zanimivo, še vedno pa pomembno v luči gospodarskih politik na področju kulture: med vsemi sektorji na področju kulture imajo praviloma najmočnejše multiplikacijske učinke sektorji kulturnih industrij, torej film, založništvo in popularna glasba.

Celoten prispevek v sedanji obliki, ki še čaka zadnjo zaključno potrditev izborne komisije, najdete tukaj.

  • Share/Bookmark

28.03.2014

Ekonometrične novosti – februar in marec 2014

Še kratek pregled, kaj je bilo v zadnjem mesecu oz. dveh najzanimivejšega objavljenega na področju ekonometrije v virih, ki jih sam najpogosteje spremljam (in kar tistim, ki to spremljate ponujam v zanimivo branje, večina spodnjega pa čaka tudi mene, da se tega resneje bralno lotim):

1) CEMMAP delovni zvezki:
- Heejoon Han, Oliver Linton, Tatsushi Oka and Yoon-Jae Whang: The cross-quantilogram: measuring quantile dependence and testing directional predictability between time series: zanimiva stvar na področju analize medsebojne odvisnosti multiplih časovnih vrst
- James Brugler and Oliver Linton: Single stock circuit breakers on the London Stock Exchange: do they improve subsequent market quality?: applied analiza borznih trgov, nekaj kar verjetno lahko najde uporabo tudi na področju analize dražb umetnin, enega pomembnejših polj kulturne ekonomike
- Susanne Schennach and Daniel Wilhelm: A simple parametric model selection test: nov parametrični postopek za odločanje med različnimi (makro)ekonometričnimi modeli
- Fabrice Murtin and Jean-Marc Robin: Labor market reforms and unemployment dynamics: dinamični stohastični model search-and-matching, torej dinamična analiza dogajanja in ukrepov na trgu dela
- Wooyoung Kim, Koohyun Kwon, Soonwoo Kwon and Sokbae ‘Simon’ Lee: The identification power of smoothness assumptions in models with counterfactual outcomes: zanimiva analiza s področja “kontrafaktičnih” (counterfactual) izidov, nečesa torej, kar zadeva analizo kavzalnosti in učinkov tretmaja

2) Journal of Econometrics – aprilska številka:
- Jamie Hall, Michael K. Pitt, Robert Kohn: Bayesian inference for nonlinear structural time series models: bayesijansko sklepanje in predlog novega filtra pri analizi časovnih vrst
- Richard Blundell, Dennis Kristensen, Rosa Matzkin: Bounding quantile demand functions using revealed preference inequalities: ocenjevanje kvantilnih funkcij povpraševanja v pogojih neopazovane heterogenosti, prispevek je zanimiv tudi zaradi enega od avtorjev, sira Richarda Blundella, (so)avtorja znane sistemske GMM cenilke in še nekaterih drugih pomembnih premikov v sodobni ekonometriji
- Timothy B. Armstrong, Marinho Bertanha, Han Hong: A fast resample method for parametric and semiparametric models: metoda, ki nadgrajuje učinkovitost simulacijskih metod, kot je bootstrap
- George Kapetanios, James Mitchell, Yongcheol Shin: A nonlinear panel data model of cross-sectional dependence: analiza (nelinearnih) panelnih modelov, ki nastanejo kot posledica “učenja” ene opazovane enote od druge, torej t.i. cross-sectional dependence oz. “med-enotske odvisnosti/korelacije”
- Dacheng Xiu: Hermite polynomial based expansion of European option prices: opazovanje borznih dogajanj s pomočjo nove metode na osnovi hermitskega polinomskega razvoja v vrsto

3) Blog Davea Gilesa in drugi statistični in ekonometrični blogi
opozoriti velja na tri stvari:
- multivariatna normalnost in testiranje: dva prispevka – tukaj in tukaj
- pri interpretaciji in razlagi intervalov zaupanja se lahko hitro zmotite (in motijo se tudi izkušenejši raziskovalci in profesorji) – več tukaj
- predvsem pa odlična serija v nadaljevanjih o Monte Carlo metodi na osnovi markovskih verig (MCMC) – štirje deli: prvi, drugi, tretji in četrti.

  • Share/Bookmark

Nekaj makroekonomskih utrinkov za študente 1. letnika EF

Zapisano pod: Ekonomija, Makroekonomija — andee - 28.03.2014

Tole gradivo (izbor kratkih člankov) v priponki sem pred kakim mesecem zbral v namene seminarjev študentov z EF, morda bo komu zanimivo:
Seznam člankov po vrstnem redu:
1) D.M. King & M.J. Mazzota – Ecosystem Valuation
2) Davide Furceri, Prakash Loungani: Who let the Gini out? Searching for sources of inequality
3) Giovanni D’Alessio, Romina Gambacorta, Giuseppe Ilardi: Are Germans poorer than other Europeans? The principal Eurozone differences in wealth and income
4) Michael Bordo, Christopher M. Meissner: Does inequality lead to a financial crisis?
5) Robert Skidelsky: The Influence of the Great Depression on Keynes’ General Theory
6) Uneasy Money Blog: Who’s Afraid of Say’s Law?
7) R. Dorfman: Thomas Robert Malthus and David Ricardo
8 ) Johan Norberg: The Questionable Search for a Happiness Index
9) Eugenio Proto, Aldo Rustichini: GDP and life satisfaction: New evidence
10) Christopher D. Carroll: Consumption and Saving: Theory and Evidence
11) Katie Farrant, Mika Inkinen, Magda Rutkowska, Konstantinos Theodoridis: What can company data tell us about financing and investment decisions?
12) Daniel Carroll: Private Fixed Investment’s Recovery: Not So Bad After All
13) Volker Wieland: Fiscal Stimulus and the Promise of Future Spending Cuts
14) Dean Baker: Fiscal Policy, the Long-Term Budget, and Inequality
15) Menzie Chinn: Fiscal Multipliers
16) Robert J. Barro: Government Spending Is No Free Lunch
17) Ayako Saiki, Sunghyun Henry Kim: How the euro synchronised EZ cycles
18) Biagio Bossone: On Economic Rationality, Bubbles, and Macroprudence
19) Charles I. Plosser: Monetary Policy and a Brightening Economy
20) T. Duy: Yellen’s Debut as Chair
21) Jens Christensen: When Will the Fed End Its Zero Rate Policy?
22) Jean Ross: What makes a tax system fair?
23) Risaburo Nezu: Abenomics and Japan’s Growth Prospects
24) Regine Adele Ngono Fouda: Protectionism and Free Trade: A Country‘s Glory or Doom?
25) Michael Boehm: Job polarisation and the decline of middle-class workers’ wages
26) Paul Krugman: How complicated does the model have to be?
27) Simon Wren-Lewis: The return of schools of thought in macroeconomics
28) Jonathan Portes: Fiscal policy: What does ‘Keynesian’ mean?
29) M. Henry Linder, Richard Peach, and Robert Rich: The Long and Short of It: The Impact of Unemployment Duration on Compensation Growth
30) Jérémie Cohen-Setton: Blogs review: The employment to population ratio – does the drop in unemployment represent a genuine improvement in the US labor market?
31) Ben S.Bernanke: Deflation: Making Sure “It” Doesn’t Happen Here
32) Mickey Levy: Clarifying the debate about deflation concerns
33) Michele Battisti, Gianfranco di Vaio, Joseph Zeira: A new look at global growth convergence and divergence
34) Prakash Loungani: Are Jobs and Growth Still Linked?
35) Michael Spence: The Real Challenges to Growth
36) Simon Wren-Lewis: Monetary versus Fiscal: an odd debate
37) Daron Acemoglu and James Robinson: Democracy vs. Inequality

  • Share/Bookmark

16.02.2014

Makroekonomija: novosti in nova rubrika

Zapisano pod: Ekonomija, Makroekonomija — andee - 16.02.2014

Ker nekako slutim, da bo makroekonomija igrala kar nekaj vloge zame v drugem šolskem polletju, uvajam posebno rubriko tudi zanjo in, čeprav to zelo dobro počne na svojem blogu Jože P. Damijan s kolegi (pa nenazadnje občasno na svojem blogu tudi Marjan Senjur), opozarjam na nekaj aktualne razprave o makru v blogosferi:
1) Prvi nastopi Yellenove kot nove šefice FED: Originalni govor in še komentar Tima Duya;

2) Makrobitka v blogosferi se nadaljuje: http://noahpinionblog.blogspot.com/2014/02/is-macro-doomed-to-always-fight-last-war.html;

3) Klasična topika – ali krčenje države prispeva k učinkovitosti: http://noahpinionblog.blogspot.com/2014/02/does-cutting-government-make-it-more.html;

4) Novokeynesijanski DSGEji – Simon Wren-Lewis in dva odziva: Paul Krugman in Roger Farmer;
5) Vedno blogersko hiperproduktivni Mark Thoma o metodologiji merjenja deleža zaposlenih v populaciji: http://economistsview.typepad.com/economistsview/2014/02/a-second-look-at-the-employment-to-population-ratio.html;
6) Razprava o “99% vs. 1%” – Greg Mankiw vs. Bob Solow in Paul Krugman;
7) Še nekaj na temo olimpijskih medalj in ekonomije (glejte tudi prispevek na tem blogu izpred nekaj dni): Freakonomics in Steven Perlberg;
8 ) In za konec še nekaj teoretskih ekonomsko in politično filozofskih razmislekov ekonomskega omnivora Tylerja Cowena (in ne gre pozabiti, enega ključnih sodobnih kulturnih ekonomistov) ter kolega Alexa Tabarroka.

  • Share/Bookmark

15.02.2014

Januarske novosti – statistika in ekonometrija

Tale kratek pregled bomo strukturirali v tri točke:

1) CEMMAP teksti: med novimi v januarju 2014 velja gotovo izpostaviti modele generaliziranih instrumentalnih spremenljivk, ki jih razvijata Andrew Chesher (vodja CEMMAP) in Adam Rosen. Kot pove že ime, gre za generalizacijo instrumentalnih spremenljivk (o katerih se že nekaj časa spravljam napisati tudi nov prispevek v ekonometrični delavnici), kjer odpadejo številne dosedanje omejitve pri uporabi IVjev. Prispevek najdete tukaj. Med novimi teksti velja omeniti še dva nova teksta “sopriimjaka” našega Igorja, Matthewa Mastena, ki prav tako vključujeta instrumentalne spremenljivke, najdete jih tukaj (soavtor: A. Torgovitsky) in tukaj. Poleg tega sta tu še prispevka Hiroakija Kaida, vključujoč intervalno regresijo, ki jo bom verjetno v enega od prispevkov v okviru projekta SHARE vključeval tudi sam (uporabna je denimo tam, ko imate namesto točne vrednosti odgovora na vprašanje le razpon vrednosti; torej denimo takrat, ko vprašanec v neki anketi ne želi ali ne zna odgovoriti na vprašanje o vrednosti premoženja, ki ga ima, in mu potem postavljate vprašanja dvojne izbire: ali je premoženje v vrednosti nad 1000 EUR, če da ali je v vrednosti nad 2000 EUR, če ne, ali je v vrednosti nad 500 EUR, in podobno; s takšnimi vrednostmi ravnate na način t.i. intervalno cenzorirane regresije); ter prispevek Bugnija, Canaya in Shija, ki se dotika velikega področja sodobne ekonometrije, ki se mu reče delno identificirani (partially identified) modeli in parametri.

2) Journal of Econometrics: na voljo je nova, marčevska številka. V prvem prispevku Chena in Xuja je govora o pomembni, tako rekoč ključni temi v finančni ekonometriji – merjenju volatilnosti. Žal tega prispevka kot edinega nisem uspel najti v prosto dostopni pdf verziji. Pač pa je v takšni verziji na voljo drugi prispevek, ki govori o posebni vrsti modelov GARCH, torej ponovno ostajamo pri temi volatilnosti in delno tudi finančne ekonometrije. Tudi tretji prispevek, ki govori o neparametričnem testiranju parametrov na osnovi pogojnih neenakosti v momentih (conditional moment inequalities), je dostopen prosto na medmrežju. Naslednji je prispevek treh angleško lociranih profesorjev, Giraitisa, Kapetaniosa in Yatesa, ki govori o posebni dekompoziciji v modelih časovnih vrst na osnovi avtoregresivnih zamejenih procesov (autoregressive bounded processes), ponovno se nanaša tudi na standardno temo ekonometrije zadnjih let, izpeljevanje neparametričnih variant ocenjevanja parametrov in testiranja hipotez. Predzadnji je prispevek Horvátha, Kokoszke in Ricea, ki izpeljuje nove oblike testov (podobne KPSS oz. Kwiatkowski-Phillips-Schmidt-Shin testu) za preverjanje stacionarnosti v funkcionalnih časovnih vrstah, ki se velikokrat pojavljajo v finančni ekonometriji. Zadnji prispevek avtorjev Reynaerta in Verbovena pa izpeljuje posebno varianto GMM cenilke, uporabljene v posebnem modelu za ocenjevanje funkcij povpraševanja, ki so jo prvi razvili v znanem prispevku Berry, Levinson in Pakes (1995).

3) Blog Davea Gilesa in drugi statistični in ekonometrični blogi: najprej še svež in vroč Daveov prispevek o Jarque-Bera testu z dobro in preprosto razlago (kot smo pri Daveu že navajeni), kaj ta test je, kako je sestavljen in kakšna je njegova uporaba. Veliko razprave in sivih las povzročajo tudi dobre stare p-vrednosti, o tem več v prispevku na blogu Simply Statistics. Komur dela probleme Bayesijanska statistika, lahko prebere tale prispevek. Intervju z avtorjem simulacijske metode bootstrap Bradleyjem Efronom najdete tukaj. In za konec še spletna stran, nastala kot plod razmišljanj ob poteklem svetovnem letu statistike 2013, The World of Statistics.

Veliko užitkov.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |