V krizi smisla tiči misel






         

13.08.2014

Ko razpočimo vodenoglavca, ostane…

…hm, ne prav dosti.

Prispevek s tem naslovom je v začetku leta spisal kulturniški kolega Peter Tomaž Dobrila in trdil, da so na razpisih MK močno v prednosti ljubljanske kulturniške organizacije.

Sam te dni, kolikor kdaj najdem prostega časa, pripravljam dokaj temeljito statistično-ekonometrično analizo vseh razpisov na področju kulture, za katere najdem dostopne dovolj celovite rezultate. Zaenkrat sta to predvsem dva: večletni projektni razpis 2014-2017 in programski razpis 2014-2017.

Analiza večletnega je že tako rekoč nared, vendar zaenkrat žal nimam časa na dolgo opisovati podrobnosti. Danes zvečer sem testiral Dobrilovo tezo in, hja, vsaj na večletnem razpisu po mojih dosedanjih rezultatih povsem zgreši. Podatki, ki jih imam, dovoljujejo napraviti analizo za področji glasbene in vizualne umetnosti, pokaže pa se, da ne le da v večini regresij ni nobenega posebnega učinka geografske pripadnosti (ki jo merim z dummy spremenljivko “ljdane”, ki ima vrednost 1 za ljubljanske in 0 za neljubljanske organizacije), v primeru glasbenih umetnosti lahko že kar postavim trditev, da so bile do določene mere favorizirane neljubljanske organizacije. Tabela Statine logistične regresije je spodaj, izmed desetih kriterijev na razpisu smo s pomočjo faktorske analize oblikovali štiri faktorje (fact1: umetniška vrednost projekta; fact2: dostopnost in odmevnost; fact3: dolgoročnejši vidiki; fact4: finančni vidiki). Nato smo regredirali binarno spremenljivko sprejetosti/nesprejetosti projekta na razpisu po štirih faktorjih, dummy spremenljivki geografske pripadnosti, ter še nekaj splošnih značilnostih organizacije, dostopnih prek spleta (število zaposlenih, starost organizacije, pravna oblika organizacije). Rezultati so v slikici spodaj, robustnost sem zaenkrat preverjal s Firthovo regresijo, ki daje skoraj identične rezultate. Dodajam tudi izračunane mejne učinke (prispevek vsake spremenljivke k verjetnosti izbora na razpisu). Podrobnejši opisi z drugimi testi verjetno sledijo v naslednjih dneh. Zavedam se, da mnogi iz tabel ne boste razbrali prav veliko, vendar mi čas žal ne dopušča zaenkrat napisati kaj več. Podrobno in bolj poljudno spisano analizo boste tako ali tako lahko brali v kratkem.

Še razlaga. Najverjetneje se mi zdi dvoje. Prvič, Dobrilove trditve so pretirane oz. nimajo tolikšne zveze z izborom na razpisih kot s siceršnjim stanjem (veliko centralizacijo) v kulturi v Sloveniji. In drugič, glede na to, da so Dobrilove obtožbe letele na programski razpis, je možno tudi to, da so jih razpisne komisije pri večletnem projektnem razpisu že upoštevale (oz. se jim skušale izogniti), in od tod rezultati, kot so vidni iz regresij. In tretjič, možno je tudi, da je tale kratka analiza zaenkrat še v čem nepopolna, kar bom skušal odpraviti v nadaljevanju dela.

Priznam pa, da me že srbijo prsti, da napravim, kar se bo napraviti dalo tudi na analizi programskega razpisa, “na kraju zločina” torej…

  • Share/Bookmark

10.08.2014

Ekonometrične novosti – cemmap maj-julij 2014

Pozdravljeni,
v zadnjih mesecih sem nekoliko zanemarjal redne aktivnosti na tem blogu, zato tule nadaljujem s pregledom tega, kar je bilo novega na področju ekonometrije v zadnjih mesecih. V tem zapisu je govora o novostih na spletnem mestu cemmap, enemu osrednjih evropskih prostorov raziskovanja in uporabe naprednih ekonometričnih metod:

Soren Blomquist, Anil Kumar, Che-Yuan Liang, Whitney Newey: Individual Heterogeneity, Nonlinear Budget Sets, and Taxable Income. Pomemben doprinos empiričnemu raziskovanju na polju izračuna elastičnosti, članek k temu doprinaša izračun, ki upošteva heterogenost preferenc, nelinearnosti in napake v merjenju. Članku je dodana aplikacija na podatke za Švedsko in izračun dohodkovne in davčne elastičnosti. Opozarjam še na soavtorja članka Whitneyja Neweyja, ki je eden legendarnih ekonometrikov, njegov prispevek z Danielom McFaddnom iz Handbook of Econometrics iz leta 1994 je še danes na programu večine kurzov napredne ekonometrije.

Federico Bugni, Ivan Canay and Xiaoxia Shi: Inference for functions of partially identified parameters in moment inequality models. Avtorji predstavljajo nov test, ki na osnovi simulacijske metode bootstrap pomaga pri testiranju hipotez, ko so v igri parametri, ki niso popolno identificirani in so vezani na neenakosti momentov (klasičen primer delne identificiranosti, angl. partial identification).

Fabian Dunker, Stefan Hoderlein and Hiroaki Kaido: Nonparametric identification of endogenous and heterogeneous aggregate demand models: complements, bundles and the market level. Še en paper na temo identificiranosti parametrov, tokrat v primeru funkcij povpraševanja (po vzoru že omenjanega modela Berry, Levinsohn & Pakes). Članek predstavlja ogrodje, pod katerim lahko na neparametričen način identificiramo nekatere glavne modele povpraševanja v industrial organisation literaturi.

Pedro Carneiro, Emanuela Galasso and Rita Ginja: Tackling social exclusion: evidence from Chile. Zelo »applied« usmerjen članek, ki uporablja ogrodje regresijskih diskontinuitetnih (prekinjenih) pristopov (angl. regression discontinuity design) pri študiju učinkov čilenskega programa na področju preprečevanja socialne izključenosti. Opozarjam na zelo pomembno temo, ki bi jo morali večkrat uporabljati tudi v slovenski praksi: študij učinkov posameznih političnih ukrepov na osnovi treatment effects analize.

Victor Chernozhukov, Wooyoung Kim, Sokbae Lee and Adam Rosen: Implementing intersection bounds in Stata. Za tiste, ki programirajo v Stati zelo dobrodošel prispevek, ki predstavlja nove rutine, ki omogočajo izračun delno identificiranih parametrov, posebej v primerih, ko imate znano zelo široko zgornjo in spodnjo mejo parametra, potrebujete pa natančnejše intervale zaupanja, točkovno oceno ali testiranje hipotez o parametru ali na njegovi osnovi.

Sokbae Lee, Myung Hwan Seo and Youngki Shin: The lasso for high-dimensional regression with a possible change-point. Modeli visokodimenzionalnih podatkov postajajo vse bolj pomembni v sodobni ekonometriji (v zadnjem prispevku o kulturnopolitičnem indeksu jih uporabljam tudi sam). Članek prinaša konstrukcijo LASSO cenilke (ene najpogostejših v tovrstnih situacijah) v primeru, ko je v eni od spremenljivk prisoten strukturni prelom.

Le-Yu Chen, Sokbae Lee and Myung Jae Sung: Maximum score estimation with nonparametrically generated regressors. Cenilka maksimalnega zadetka (maximum score estimator) je polparametrična cenilka, ki jo je uvedel legendarni ekonometrik in statistik Charles Manski v prispevku iz leta 1975. Avtorji članka raziskujejo izračun takšne cenilke v dvostopenjskem modelu, ki dovoljuje tudi neparametrično ocenjene parametre.

Daniel Ackerberg, Xiaohong Chen and Jinyong Hahn: Asymptotic efficiency of semiparametric two-step GMM. Avtorji preučujejo asimptotske lastnosti dvostopenjske in optimalno utežene GMM cenilke, kjer del izračunov (prva stopnja) temelji na neparametričnih ocenah parametrov, in pokažejo, da takšna cenilka dosega semiparametrično mejo učinkovitosti.

Seok Young Hong, Oliver Linton and Hui Jun Zhang: Multivariate variance ratio statistics. Članek se podaja na področje izračuna razmerij varianc, ki je pomembno v sodobni finančni ekonometriji, predvsem pri preverjanju Famove hipoteze učinkovitih trgov. Medtem, ko so dosedanji izračuni večinoma temeljili na univariatnih statistikah, je v članku predstavljenih več tovrstnih multivariatnih cenilk, njihove asimptotske lastnosti in doseg na populaciji.

Gabriella Conti, Sylvia Frühwirth-Schnatter, James Heckman and Rémi Piatek: Bayesian exploratory factor analysis. Članek, ki je verjetno kar precejšen prispevek k literaturi o »odkrivalni« (exploratory) faktorski analizi. Članek na osnovi bayesijanskega pristopa predstavi nov način izračuna vseh pomembnih parametrov faktorske analize (uteži, lastne vrednosti, itd.), kjer se vsi parametri izračunavajo hkratno in se opazovanj, ki so pomembna za več faktorjev ne zanemarja pri izračunih (problem običajne odkrivalne faktorske analize). Velja seveda tudi omeniti nobelovca Jamesa Heckmana kot soavtorja tega prispevka.

Markus Frölich and Martin Huber: Direct and indirect treatment effects: causal chains and mediation analysis with instrumental variables. Še en prispevek s področja metod ocenjevanja učinkov ukrepov oz. tretmaja. Glavni prispevek članka je v neparametrični metodi ocenjevanja neposrednih in posrednih učinkov tretmaja s pomočjo instrumentalnih spremenljivk. V članku je tudi aplikacija metodoloških ugotovitev na učinke izobraževanja na zdravje (nekaj, o čemer govori tudi vrsta prispevkov SHARE, kjer delujem tudi sam), ter učinkov enega od ameriških programov spodbujanja zaposlovanja Job Corps.

Iván Fernández-Val and Martin Weidner: Individual and time effects in nonlinear panel models with large N, T. Na tem blogu smo že nekajkrat omenjali probleme postranskih parametrov (angl. incidental parameters). Problemi nastopijo predvsem v modelih panelnih podatkov. Članek predstavlja korekcijske metode v primeru nelinearnih modelov stalnih učinkov (fixed effects), ki vključujejo tako enotske kot časovne stalne učinke. Metode v članku so uporabne za številne modele omejenih odvisnih spremenljivk, kot so probit, logit, tobit in modeli na osnovi Poissonove porazdelitve.

  • Share/Bookmark

6.08.2014

Arbeit macht frei

Na večini tegale intenzivno delam v teh dneh.

Economic and social inequality “In the Twenty-First Century”: Do we need a new economic and social theory after Piketty?
(prijavljeno in sprejeto na Slovensko sociološko srečanje 2014 “Ekonomija in družba”)

The article will firstly explore different forms of inequality in Slovenia using datasets from Eurostat, SORS and IMAD, building on the results from existing empirical and theoretical studies on economic and social inequality in Slovenia (e.g. Tomc & Pešec 1986; Stanovnik 1994; Stropnik & Stanovnik 2002; Dragoš & Leskošek 2003; Stanovnik & Verbič 2008; Stanovnik & Verbič 2012). Secondly, using econometric study applying panel data and time series analysis we will try to estimate whether there was a significant rise in economic and social inequality in Slovenia in past decade, what were its main causes and whether this had any relationship to the financial crisis after 2008. In accordance with theses of Thomas Piketty (2014), inequality lies in the very heart of the present crisis of capitalism. On the basis of findings of Piketty’s book, the debate that it spurred and our results for the case of Slovenia we will lastly try to provide and answer whether his general findings are sufficient to search for new macroeconomic and sociological theory that would be able to better explain the reality and possibilities of contemporary economic, political and social systems.

Economic Effects of European Capital of Culture Maribor 2012: An Ex-Post Econometric Verification Approach
(prijavljeno in sprejeto na EBES Barcelona 2014, prijavljeno na EBR Ljubljana 2014, v procesu prijave na 2014 Barcelona Workshop on Regional and Urban Economics)

Studies of the economic effects of sports, cultural, scientific and other large-scale events are/were being faced with a dilemma. Ex-ante economic impact studies based on Keynesian multiplier methodology have been widely (and correctly) accused of producing wrong and overblown numbers (see e.g. Seaman 1987; Seaman 2006). Corrections have been sought (particularly in environmental and cultural, while in the past years also in the sports economics, see e.g. Johnson, Mondello & Whitehead 2006) in the contingent valuation approach being able to measure use and passive/non-use values. Yet such studies were subject to severe criticisms as well (see e.g. Diamond & Hausman 1994), while on the other hand leaving the question of the macroeconomic effects of large-scale events largely open and unresolved. We, therefore, present an analysis of the economic effects of European Capital of Culture Maribor 2012 which uses a triangulation of methods: an economic impact study using data from visitors questionnaires done on site and multipliers calculated on the basis of latest (2010) release of the national input-output tables; an ex-post econometric verification (using static and dynamic panel data models and difference-in-differences approach) of the economic effects of the event on the private companies revenues, new employment, monthly wages and tourism visits and overnights using monthly based data of Slovenian Statistical Office; and, finally, results of a contingent valuation study done after the event on a larger set of questionnaires. We are able to show that while the multiplier based analysis predicts up to 1000 new employment spaces in the area, the actual effects were very different and the effects on new employment were negligible, if any. Furthermore, in several categories it was not the city of Maribor who profited most from the event but the other partner cities in the project. We conclude by summarising the basics of the method (ex-post econometric verification) that is new in cultural economics and is able to bridge the futile conflict between the impact studies and contingent valuation by answering the right questions (the problem of contingent valuation) in the right way (the problem of impact studies).

Keywords: economic impact, contingent valuation, ex-post econometric verification, treatment effects, European Capitals of Culture, Maribor 2012
JEL classification: R15, L83, Z11

Index construction and multivariate analysis in high-dimensional settings: application to a cultural policy index
(prijavljeno in sprejeto na EBES Barcelona 2014, prijavljeno in sprejeto na ICCPR Hildesheim 2014)
soavtorja: Miroslav Verbič, Vesna Čopič

The problems of high-dimensionality frequently occur when using macroeconomic datasets encompassing data for only a limited group of countries. In the article we present the construction of a cultural policy index using datasets of Eurostat’s Cultural Statistics Pocketbooks 2007 and 2011, Compendium of Cultural Policies and Trends in Europe and Eurostat’s COFOG data. The datasets allow us a time perspective over a set of more than 300 variables in 12 domains: general development, cultural heritage, education in culture, cultural employment, internet habits, private expenditure, foreign trade, participation in the arts, special features (ratios of women among artists, ratios of part-time jobs, etc.), public funding, legislation, and public policy system characteristics. Using high-dimensional methods eliminating the outlier influence and constructing robust factor estimates (following e.g. Bai & Li 2012) we construct a robust cultural policy index, showing the level of the quality of cultural policy for the observed 33 European countries in years 2005 and 2009. On the basis of exploratory and confirmatory factor analysis we are able to determine a set of five dimensions on which the quality of cultural policy mainly depends: general development and foreign trade; education and cultural participation; financing; legislation and public policy characteristics; and internet habits. Using clustering analysis we are also able to determine the broader similarities and differences among cultural policy models in Europe. We are able to show the existence of two broadly different groups of countries: Western European; and Eastern and Southern European Countries; with some occasional outliers such as Baltic countries, Cyprus and Slovenia. The clusters were robust over years. In general, this analysis brings a first developed tool to empirically follow the changes in the levels of cultural policy and shows the main key dimensions of the quality of cultural policy on which similar endeavors to form cultural indexes (which were massively appearing in past years, see e.g. a comparison of approaches by Inkei 2014) should be based in future. Also, the clustering of models has important consequences for empirical cultural policy and has to be tested and verified in future studies.

Keywords: high-dimensional models, factor analysis, robust methods, cultural policy index, Eurostat, cultural policy models
JEL classification: C38, C43, C55, Z11, Z18

Economic Effects of Cultural Sector(s): Evidence from Input-Output Analysis
(prijavljeno in sprejeto na ICCPR Hildesheim 2014)
soavtorica: Vesna Čopič

In the article we present a Keynesian multiplier analysis of economic effects of sectors of cultural and creative industries vs. sectors related to »core« arts fields. It has become an established claim that cultural and creative industries are among the most prosperous sectors of EU economy and that when we focus on economic effects of culture we therefore have to focus on cultural and creative industries. We try to verify this claim by including the discussion of not only direct sales effects but also indirect and induced economic effects as measured by Keynesian multipliers. We find evidence that supports the prevailing claim, although the evidence is not fully supported in different geographical areas. We also find evidence that cultural sectors in general have larger (macro)economic effects than any other public sector excluding science and research. Finally we show that multipliers for cultural industries are the highest among cultural sectors.

Keywords: cultural and creative industries, core arts, economic effects, input-output analysis, multipliers, European Union

Public budgets for culture in the EU during the financial crisis: an econometric analysis
(prijavljeno na EBR Ljubljana 2014, povabljeno za objavo v tematski številki španske ekonomske revije v SSCI klasifikaciji)
soavtor: Ákos Tóth

The article analyses whether EU countries use similar cultural financing strategies during crisis as they use in economically successful years. To provide an answer to the question we evaluate the following main hypothesis: “Effects of the financial crisis were reflected in the cuts in general, central and local budgets for culture.” To estimate it we use methods from multivariate analysis(hierarchical and K-means clustering, principal components analysis), and panel data regression analysis (static and dynamic models). Due to the endogenous(reverse-causal) nature of relationship between central and local budgets in culture that has so far not been modelled, explained and econometrically tested, we also use panel VAR methodology to resolve and estimate the consequences of this relationship. We use dataset from Eurostat according to COFOG methodology. It has to be noted that this is one of the first (or perhaps the first) econometric analyses of public budgets for culture and their determinants in the EU and in general. We are able to establish several main findings: 1) during the period 2008-2011 in 13 studied European countries cuts in cultural budgets as measured from deviations to the trend were present on both central as well as local level (somewhat contrary to what was established by previous study of Čopič et al., 2013); 2) the patterns of cuts in the cultural budgets have not always followed cultural policy characteristics of the studied countries; 3) there indeed exists a reverse-causal relationship among central and local cultural budgets – raising the central cultural budget also raise the local cultural budgets, while, on the other hand, raising of the local cultural budgets have minor if not negative effects on the level of central cultural budget. This has important policy consequences and has to be verified and tested in future empirical studies.

Literature Review on Cultural Governance and Cities
(objavljeno v Kult-ur, http://www.e-revistes.uji.es/index.php/kult-ur/article/view/1253)
soavtorja: Jordi Baltà, Vesna Čopič

In late 2011, the European Commission’s Directorate-General for Education and Culture (DG EAC) asked the European Expert Network on Culture (EENC) to prepare a literature review examining recent academic contributions to the concept of ‘cultural governance’. The resulting document, written by Vesna Čopič and Andrej Srakar, was later used in the preparations for a conference entitled ‘Cultural Governance in a Globalising World: Better Governance for the Cultural and Creative Sector’, held in August 2012 under the Cypriot Presidency of the EU. One of the papers and reports regularly produced by the EENC at the request of DG EAC in order to foster reflection on cultural policies, it was later published online.

The aforementioned literature review analysed over 50 publications published between 2006 and 2011, examining the notion of cultural governance, its implications in cultural policy, relations with the creative sector, the governance of individual cultural institutions and a set of related issues, stressing the manifold uses and implications of the term. Building on that experience, a more specific analysis of cultural governance and its implications for cultural policy in cities has been prepared for this issue of Kult-ur. The article examines a selection of documents included in the previous literature review, with particular emphasis on those which help to further analyse the key terms and which have implications for cultural policy at local level. In addition, some earlier or more recent references have been included, where they helped to put reflections in context and connect them with other relevant contributions.

Učinkovitost javnega sektorja in nevladnih organizacij v kulturi in umetnosti v Sloveniji 2005-2013: analiza z metodo podatkovne ovojnice
Povzetek krajše raziskave

Na področju vrednotenja učinkovitosti institucij v kulturi vlada na področju kulturne ekonomike nekakšna eksplozija študij. Zlasti s pomočjo uporabe neparametrične metode podatkovne ovojnice (DEA oz. Data Envelopment Analysis) je bilo na tem področju pionirsko delo italijanskih kulturnih ekonomistov Tiziane Cuccie, Calogera Guccia in Ilde Rizzo, ki so v svojem prispevku iz leta 2013 dokazali, da je učinkovitost italijanskih kulturnih destinacij (področje kulturnega oz. dediščinskega turizma) negativno povezana z vpisom na seznam UNESCO-ve kulturne dediščine. Njihovemu delu je v letih 2013 in 2014 sledila vrsta podobnih študij, ki so s pomočjo metode DEA (npr. Herrero-Prieto in Gomez-Vega 2014 za področje španskih muzejev; Guccio, Pignataro in Rizzo 2014 za področje italijanskih arhivov) ali metode stohastične analize mejne funkcije (npr. Suominen 2014 za področje finskih gledališč) vrednotile učinkovitosti različnih institucij v kulturi.

Sami bi želeli v raziskavi Učinkovitost javnega sektorja in nevladnih organizacij v kulturi in umetnosti v Sloveniji ovrednotiti učinkovitost javnih zavodov in nevladnih organizacij na področju kulture in umetnosti s pomočjo omenjene metode DEA.

V ta namen bi zbrali vrsto podatkov o delovanju javnih zavodov v kulturi na področju vse Slovenije (financiranje – podatke smo že pridobili s strani Ministrstva za kulturo RS; število zaposlenih; število prireditev; število premier; število postprodukcij; število obiskovalcev; število prodanih vstopnic; itd.) v časovnem obdobju 2005-2013. Podatke bi nato uporabili v začetni analizi podatkovne ovojnice, ki terja določitev inputov (npr. javna sredstva, število zaposlenih) in outputov (število prireditev, število obiskovalcev, raven prihodkov) in na podlagi tega ovrednotili kateri javni zavodi v kulturi v Sloveniji imajo določene probleme glede učinkovitosti, na katerih področjih (inputih in outputih) se problemi nahajajo, ter kolikšne spremembe v omenjenih inputih in outputih (raven javnih sredstev, raven zaposlenih, število prireditev, itd.) bi bile pri določenem zavodu potrebne za optimalno učinkovitost. Vse to sodi v osnovne rezultate, ki jih ponudi vsaka analiza prek metode DEA.

Poleg navedenega bi naredili še sledeče: 1) primerjalna učinkovitost nevladnih organizacij in javnih zavodov na področju kulture z uporabo (mikro-, torej podatkov po organizacijah) podatkov SURS, ki so postali dostopni od leta 2012 naprej in je možno do njih dostopati prek aplikacij Varna soba in Oddaljeni dostop; 3) z uporabo podatkov elaborata Asociacije iz leta 2010, kjer je možno tudi povezati podatke o nevladni organizaciji z njenim imenom, pregled problemov glede učinkovitosti (števila zaposlenih, financiranja, števila prireditev in obiskovalcev) na področju konkretnih nevladnih organizacij in predlogov, kaj storiti za izboljšanje le-tega; v kolikor podatki Elaborata ne bodo zadoščali, bomo v ta namen ponovili vprašalnik, ki je bil izveden takrat tudi na podatkih za 2013 in 2014.

Poleg tega bomo primerjali in preverili tudi gibanje učinkovitosti javnega sektorja v kulturi v obdobju 2005-2013, preverili bomo torej splošno slišane pavšalne teze, da so javne institucije neučinkovite, da je v njih veliko rezerv in da so trenutno zgolj veliko breme za javni proračun. Za to bodo dovolj zbrani podatki iz zgoraj opisanih faz raziskave.

Navsezadnje bomo v skladu z metodologijo, uporabljeno v prispevku Cuccia, Guccio, Rizzo (2013) uporabili tudi regresijske modele, da bomo videli kateri zunanji dejavniki (vložki mesta v kulturo, v turizem, splošna dogajanja v mestu oz. v Sloveniji itd.) in kako vplivajo na izračunane učinkovitosti prek metode DEA.

  • Share/Bookmark

28.06.2014

Na montrealskem letališču

Vračam se v Ljubljano po relativno uspešni konferenci ACEI v Montrealu. Kaj reči o vtisih po konferenci?

Najprej, prispevki na konferenci me niso navdušili, da ne rečem še kaj hujšega. Zavedam se, da sem postal že precej podoben nečemu, čemur bi rekli fah idiot, vendar v ekonomskih prispevkih pričakujem ali kakšno pomembno spoznanje ali pa vsaj zanimivo uporabo metodologije, z jasnim teoretskim, matematično-modelskim in empirično-ekonometričnim delom.

Iskreno rečeno sem na konferenci opazil štiri bolj zanimive prispevke (morda sem katerega izpustil, za kar se opravičujem).

Prvič, že prvi dan sem se spoznal s Hasanom Bakhshijem z londonskega think tanka NESTA, ki je na konferenci predstavljal članek, podoben enemu, ki ga je pred kratkim objavil z Davidom Throsbyjem. V prispevku, ki je bil izrazito ekonometrično obarvan, sta s kolegom ekonometrikom z NESTE pokazala, da so predstavitve angleškega gledališča pozitivno prispevale k ogledom živih gledaliških predstav v Angliji. Članek je bil izvrstno ekonometrično narejen, Hasan mi je sicer prvi dan obljubljal big data econometrics, ki ga ni bilo prav veliko prisotnega (razen precej obsežnega dataseta prek milijon opazovanj), vseeno pa prispevek, vreden branja.

Drugič, Isidoro Mazza je predstavil “konkurenčen” članek moji doktorski tezi o deaccessioningu, ko smo torej v Di Gaetano & Mazza 2012 in Srakar 2012 v letu 2012 postavili prve matematične modele deaccessioninga, ki (ponovno) postaja kar pomembna tema v kulturni ekonomiki. Sam bom predvidoma v naslednjih dneh v objavo oddal matematično popravljeno in dokončano verzijo mojega članka, tako da bo vsa zgodba dostopna in vidna. Razlike med obema člankoma je v problemu, ki ga obravnavata: Di Gaetano in Mazza sta pokazala, da deaccessioning oz. odsvojitev muzejskih del negativno vpliva na obseg donacij muzejem (grobo rečeno), medtem ko sem sam pokazal, da negativno vpliva na odločitve muzejskih menedžerjev. Mislim in upam, da bo ta zgodba (oba članka) še dobila več epiloga in tudi razprave med drugimi kulturnimi ekonomisti.

Mimogrede, kot stvari kažejo sedaj, bo zagovor moje doktorske teze naposled v septembru ali oktobru, I’ll keep you posted :)

Tretji članek je delo Karola Jana Borowieckega, ki je kot vedno zanimiv in ekonometrično izdelan, govori pa o vplivu emocij skladateljev, kot se kažejo v njihovih pismih, na njihovo produktivnost in blagostanje. Kot vedno priporočam Karolove članke v branje, ekonometrično so ponovno utemeljeni na instrumentalnih spremenljivkah, ki jih bom predstavil v eni (prvi) naslednjih blogovskih delavnic ekonometrije, ker upam, da mi bodo počitnice omogočile nekaj več časa glede tega. Karol je eden večjih mojstrov na področju kulturne ekonomike v iskanju zanimivih instrumentalnih spremenljivk, s katerimi lahko ovrednotimo učinke nekaterih pojavov, ki jih je sicer zaradi težke merljivosti ali zaradi problemov endogenosti težko meriti.

Četrti članek ali članka pa sta neskromno moja oz. soavtorstvo z Akosem Tothom (javni proračuni za kulturo v EU v času velike recesije) in Miroslavom Verbičem in Vesno Čopič (kulturnopolitični indeks). Zlasti prvi, ki je bil prvič predstavljen lani na delavnici EWACE v Ljubljani, temelji pa na predhodni študiji Vesne Čopič, Petra Inkeija, Anite Kangas in moje malenkosti za evropski parlament (kjer pa je bila ekonometrija še zelo bazična), je doživel za konferenco v Montrealu precejšnje popravke in dopolnila, tako da je sedaj pred koncem. Njegove glavne ugotovitve sem že predstavil v predhodnem zapisu, tako da jih ne bi posebej ponavljal. Oba članka izpostavljam predvsem zaradi tega, ker pomenita začetek raziskovalnega programa makroekonomije in (makro, pa tudi mikro)ekonometrije kulturne politike, ki je zaenkrat še precejšnja tabula rasa v kulturni ekonomiki. Kot rečeno večkrat, kulturni ekonomiki manjka tako rekoč njena polovica, makroekonomska namreč. Tudi o tem bo upam več govora v prihodnjih mesecih, članek o kulturnopolitičnem indeksu bo predstavljen tudi septembra na osrednji konferenci raziskovalcev kulturne politike v nemškem Hildesheimu. Tam bo prvič predstavljena tudi stohastična analiza multiplikatorjev za kulturo ter kulturne in kreativne industrije v državah EU, ki jo pripravljam z Vesno Čopič, vendar tudi o tem več, ko bo res kaj narejenega, kar pa bo moralo biti zelo kmalu.

Na konferenci smo se veliko pogovarjali s profesorji, dejansko vedno bolj ugotavljam, da smo v zadnjih petih letih resnično v Slovenijo privabili tako rekoč vse kar pomembnejšega “leze in gre”. Na konferenci so tako ključne vloge odigrali David Throsby (ki ga v Sloveniji še ni bilo, zelo rad pa bi prišel in čisto možno, da ga v kratkem pripeljem k nam predavat na temo uvajanja satelitskih računov v kulturi, o čemer je predaval v plenarni sekciji na konferenci), Francoise Benhamou (predhodna predsednica ACEI, ki je tudi še ni bilo v okviru mojih konferenc, kar se bomo tudi potrudili popraviti), Juan Prieto Rodriguez (prišel 2013), Victor Fernandez Blanco (prišel 2010), Kathryn Graddy (sedanja odgovorna urednica Journal of Cultural Economics, prišla 2010), Bruce A. Seaman (prišel 2012), Jen Snowball (prišla 2012), Arjo Klamer (sedanji predsednik ACEI, prišel 2010), Ilde Rizzo (verjetna nova predsednica ACEI, prišla 2010), Xavier Castaner (prišel 2012), Roberto Zanola (pretekli predsednik ACEI), Antonello Scorcu in Laura Vici (vsi prišli 2013). Od velikih so na konferenci manjkali: Victor Ginsburgh (prišel v Ljubljano 2010), Bruno S. Frey (prišel 2012 in v že nekajkrat prej na povabilo drugih, predvsem J. Šušteršiča in B. Kovača), Ruth Towse (nam je še ni uspelo pripeljati v Slovenijo, kolikor vem), Michael Rushton (moj doktorski mentor in pretekli odgovorni urednik JCE, predaval prek videa na konferenci v Mariboru 2012), John O’Hagan (prišel 2013) in Victoria Ateca-Amestoy, ki je bila v duhu prisotna že nekajkrat, upam pa, da tudi fizično pride na kak morebitni bodoči dogodek v Slovenijo.

Toliko torej samo v vednost, da boste vedeli, kaj se je v zadnjih letih dogajalo glede tega v Sloveniji in kdo vse je hodil k nam. Iskreno rečeno pa resno razmišljam, da bi v soorganizaciji Univerze v Ljubljani, Univerze v Zagrebu in Univerze v Beogradu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani v kratkem pripravili eno od bodočih konferenc ACEI, kar bi lahko močno pomagalo temu področju na območjih bivše Jugoslavije in na področju vzhodne Evrope v splošnem – to bi bila prva osrednja konferenca združenja ACEI v vzhodni Evropi po mojem vedenju.

Iz Montreala torej odhajam precej dobre volje. Občutek sicer je, da me kljub precejšnjemu angažmaju v preteklih letih, da ne rečem že skorajda desetletju, kulturni ekonomisti le stežka pripuščajo v svoje kroge. Velikokrat so občutki precej čudni in slabi, vendar mi zaenkrat še uspeva zdržati v teh krogih. Iskreno rečeno sem tudi sam močno napredoval predvsem na metodološkem področju v preteklih letih in če se ne bo kaj nepredvidenega ponovno pojavilo na moji poti bo verjetno naslednje leto leto eksplozije člankov in objav, tako vsaj čutim trenutno. Ogromno materiala je nastalo predvsem v zadnjih treh letih, ki preprosto mora počasi najti pot v revije, članke in knjige.

Toliko torej, montrealska konferenca je tudi ena prvih, kjer sem našel nekaj časa za ogled mesta in celo za en miren orange juice (po večji količini popitega piva v vseh preteklih dneh…) ob televizijskem ogledu konca tekme Brazilija Čile na letališču v Montrealu. Navijal sem za Čile, ker mi Brazilija nikoli ni bila posebej simpatična reprezentanca (ponavadi navijam za Argentino, videli pa bomo, kaj bo z njimi letos, sam napovedujem, da bodo postali prvaki, vendar mi letos njihova zasedba ni toliko simpatična kot na nekaterih preteklih prvenstvih). Zmagala je Brazilija, torej sem zadel vsaj Nostradamusa, kjer imam zaenkrat približno 75% točk vodilnega, kar je kar v redu. Ljudje na letališču so sodeč po odzivih večinoma navijali za Brazilijo, tako da je bil vsaj nekdo res vesel.

Tako, zaključujem tale zapis, okrog mene je blazna gneča tistih, ki čakajo na predhodni let v Vancouver, sam bom torej končal s pisanjem in jim omogočil še en prost sedež. Veselim pa se že pogovorov v Ljubljani in seveda počitnic, ki so nezadržno in končno tu in mi naposled prinašajo nekaj mira in veselja, pa seveda tudi novega dela. Lepo se imejte.

  • Share/Bookmark

17.06.2014

Public Budgets for Culture in the EU During Financial Crisis: An Econometric Perspective

Tale članek bo drug teden predstavljen v Montrealu na osrednji konferenci združenja kulturnih ekonomistov ACEI.

Tole je angleški povzetek. Ko bo kaj več časa, morda napišem še kaj več na to temo.

The article analyses whether EU countries use similar cultural financing strategies during crisis as they use in economically successful years. To provide an answer to the question we evaluate the following main hypothesis: “Effects of the financial crisis were reflected in the cuts in general, central and local budgets for culture.” To estimate it we use methods from multivariate analysis (hierarchical and K-means clustering, principal components analysis), and panel data regression analysis (static and dynamic models). Due to the endogenous (reverse-causal) nature of relationship between central and local budgets in culture that has so far not been modelled, explained and econometrically tested, we also use panel VAR methodology to resolve and estimate the consequences of this relationship. We use dataset from Eurostat according to COFOG methodology. It has to be noted that this is one of the first (or perhaps the first) econometric analyses of public budgets for culture and their determinants in the EU and in general.

We are able to establish three main findings: 1) during the period 2008-2011 in 13 studied European countries cuts in cultural budgets as measured from deviations to the trend were present on both central as well as local level (somewhat contrary to what was established by previous study of Čopič et al., 2013); 2) the patterns of cuts in the cultural budgets have not always followed cultural policy characteristics of the studied countries; 3) there indeed exists a reverse-causal relationship among central and local cultural budgets – raising the central cultural budget will also raise the local cultural budgets, while, on the other hand, raising of the local cultural budgets will have minor if not negative effects on the level of central cultural budget. This has important policy consequences and has to be verified and tested in future empirical studies.

P.S.: Powerpoint predstavitev z nekaj najnovejšimi korekcijami in dopolnili najdete tukaj.

  • Share/Bookmark

3.05.2014

Na sledi (ekonomski učinki sektorjev slovenskega gospodarstva 2010)

Tile dnevi so v znamenju relativno lagodnega raziskovalnega dela za nekatere dogovorjene članke. Input-output zgodba se razpleta nadvse zanimivo in kot kaže bo mogoče narediti zelo podrobno input-output stohastiko in torej tudi regresijsko določiti, kateri dejavniki vplivajo na velikost in dinamiko multiplikatorjev za posamezne sektorje gospodarstva, na podatkih za vseh 27 evropskih držav (brez Hrvaške) v letih 1995-2012 (predvsem pa za obdobje 2008-2010, od koder je večina podatkov). Uporabljene bodo tabele ponudbe in porabe.

Že začetek je zelo zanimiv. Iz podatkov SURS (ki po krajšem obdobju spet vključujejo tudi simetrične input-output tabele za 2009 in 2010; članek bo sicer striktno uporabljal podatke Eurostata) je možno zelo preprosto izračunati multiplikatorje za 65 sektorjev slovenskega gospodarstva. Rezultati so v spodnji sliki, v rumenem so sektorji, povezani s kulturo (bolje rečeno kulturnimi in kreativnimi industrijami). Dve ugotovitvi bodeta ven: 1) nekaj, kar velja samo za Slovenijo: multiplikatorji za kulturne in kreativne industrije so med najvišjimi, če torej Slovenci res hočemo gospodarsko rast, bi morda poleg relativno zlajnane “zelene rasti” lahko razmišljali tudi o “kreativni rasti” in precej več kot doslej tudi v gospodarskem smislu stavili na kulturo; 2) nekaj, kar velja za vse evropske države: multiplikatorji (in torej ekonomski učinki) za vse kulturne dejavnosti so precej višji od multiplikatorjev (ekonomskih učinkov) vseh drugih dejavnosti javnega sektorja: zdravstva, šolstva, obrambe, javne uprave, sociale, vsaj v primeru Slovenije tudi od znanosti in raziskovanja. Ta zadnja ugotovitev postaja stalnica ugotovitev input-output analiz, s katerimi se srečujem sam in tistih, ki so bile v preteklih letih narejene pri nas (npr. Zakotnik 2009).

Hmm. Čeprav sam nisem ravno vedno zagovornik multiplikatorskih analiz: ali ne bi bilo pametno tem ugotovitvam prisluhniti, ko dokončujemo dokumente za črpanje evropskih sredstev?

  • Share/Bookmark

27.04.2014

Novosti – junijska številka JEcon

Tukaj je še obljubljena kratka predstavitev tekoče, junijske številke Journal of Econometrics:

- Betina Berghaus, Axel Bucher: Nonparametric tests for tail monotonicity. Avtorja predstavljata nove oblike (neparametričnih) testov za preverjanje “monotonosti v repih” (tail monotonicity), ki je šibkejša oblika odvisnosti med dvema spremenljivkama.
- Geert Mesters, Siem Jan Koopman: Generalized Dynamic Panel Data Models with Random Effects for Cross-Section and Time. Nova metoda, temelječa na metodi največjega verjetja in Monte Carlo simulaciji, za ocenjevanje parametrov v nelinearnih dinamičnih panelnih modelih z časovnimi in enotskimi naključnimi učinki.
- Graham Elliott, Ulrich K. Müller: Pre and Post Break Parameter Inference. Avtorja razvijata novo obliko testov za preverjanje strukturnega preloma v časovnih vrstah, ki bodo imeli optimalno velikost (size; obstoječi testi so “preveliki” oz. oversized) in moč (power) preverjanja.
- Joel Horowitz: Adaptive nonparametric instrumental variables estimation: empirical choice of the regularisation parameter. Tekst, ki temelji na predhodnem delovnem zvezku Cemmap, predstavlja pa metodo za izbiro regularizacijskega parametra pri neparametričnem ocenjevanju modelov instrumentalnih spremenljivk, slednje namreč vodi v določene probleme z zveznostjo regresijske funkcije.
- Lung-fei Lee, Jihai Yu: Efficient GMM estimation of spatial dynamic panel data models with fixed effects. Prispevek z velikega področja sodobne ekonometrije, o katerem na tem blogu še ni bilo veliko govora: prostorski ekonometriji. Prispevek prinaša GMM metodo za ocenjevanje dinamičnih panelnih modelov v prostorski ekonometriji.
- Hanming Fang, Xun Tang: Inference of bidders’ risk attitudes in ascending auctions with endogenous entry. Prispevek temelji na predhodnem NBER prispevku, predstavlja pa nekaj neparametričnih testov za ocenjevanje nagnjenosti k tveganju pri dražiteljih na posebni obliki dražb z endogenim vstopom (na vstop dražiteljev vplivajo informacije, ki jih pridobijo tekom dražbe).

  • Share/Bookmark

26.04.2014

Aprilske novosti – statistika, ekonometrija

Še en mesečni pregled nekaterih novosti na področju statistike in ekonometrije:

1) CEMMAP
- Stéphane Bonhomme, Koen Jochmans, Jean-Marc Robin: Nonparametric spectral-based estimation of latent structures. Nov pristop k identifikaciji modelov analize latentnih struktur (ki so posebej prisotne, ko imamo opravka z multivariatno analizo, modeli strukturnih enačb, itd.).
- Federico Bugni, Ivan Canay, Xiaoxia Shi: Specification tests for partially identified models defined by moment inequalities. Nova verzija lanskoletnega teksta, ki prinaša dva nova ekonometrična testa na področje delno identificiranih (partially identified) modelov, povezanih tudi s polparametrično (semiparametric) statistiko, ki po besedah Elieja Tamerja zaznamuje mikroekonometrične raziskave zadnjih tridesetih let.
- Hyungsik Roger Moon, Matthew Shum, Martin Weidner: Estimation of random coefficients logit demand models with interactive fixed effects. Še ena varianta na temo Berry, Levinson & Pakes pristopa k modeliranju povpraševanja pri preučevanju trgov, ki pristopu omenjenih treh avtorjev (ki je kolikor vem prevladujoč pri modeliranju povpraševanja v sodobni ekonometriji) dodaja “interaktivne stalne učinke (fixed effects)”, torej v panelni model dodaja produkte časovno-specifičnih stalnih učinkov in stalnih učinkov po proizvodih.

2) Journal of Econometrics
izšli sta dve novi številki, tu obdelujemo majsko, v naslednjem prispevku bomo obdelali še junijsko:
- ChongEn Bai, Qi Li, Min Ouyang: Property Taxes and Home Prices: A Tale of Two Cities. Aplikativna študija, ki z ekonometričnega vidika preverja tezo (glej npr. Oates 1969, Rosen & Fullerton 1977, Rosen 1982, Palmon & Smith 1998, Feldman 2010), da višji nepremičninski davek povzroča nižje cene na trgu nepremičnin; članek tezo na primeru 31 kitajskih mest le delno potrdi – v enem primeru (Chongqing) so bili prisotni tudi porasti cen nepremičnin, ki pa jih članek pojasnjuje s spillover prehodi od dražjih k cenejšim nepremičninam (ko se kupci preusmerijo k cenejšim nepremičnimam, se slednjim cena poviša bolj kot se je zaradi višjih stroškov znižala dražjim).
- Sebastian Voß, Rafael Weißbach: A score-test on measurement errors in rating transition times. Nov (score, za razlago glej npr. tale prispevek na mojem blogu) test za modeliranja in opazovanje dogajanja pri ocenah in ratingih s strani bonitetnih agencij.
- Liang Chen, Juan J. Dolado, Jesús Gonzalo: Detecting Big Structural Breaks in Large Factor Models. Članek iz teme, kjer je aktiven tudi naš Igor Masten: velikih faktorskih in faktorsko-razširjenih (factor-augmented; FAR, FAVAR) modelov. Članek prinaša nove teste za detektiranje večjih prelomov v faktorskih parametrih.
- Federico Bassetti, Roberto Casarin, Fabrizio Leisen: Beta-product dependent Pitman–Yor processes for Bayesian inference. Nova oblika t.i. Pittman-Yor procesov, ki lahko pomagajo pri kontroliranju in uporabljanju učinkov “skupinjenja” (clustering) pri analizi časovnih vrst.
- Tore Selland Kleppe, Jun Yu, Hans J. Skaug: Maximum likelihood estimation of partially observed diffusion models. Nov pristop z uporabo metode največjega verjetja k pomembnemu delu sodobne finančne ekonometrike, (delno opazovanih) difuzijskih modelih, ki nam lahko pomagajo npr. pri vrednotenju opcij (glej npr. Black & Scholes 1973).
- Oleg Bondarenko: Variance Trading and Market Price of Variance Risk. Nov pristop k ocenjevanju in vrednotenju variančnih instrumentov v finančni ekonomiki.
- Ying Chen, Linlin Niu: Adaptive dynamic Nelson–Siegel term structure model with applications. Uporaba (dinamičnega) modela faktorske interpolacije Nelson-Siegel pri modeliranju obrestnih mer na finančnih trgih in v makroekonomiji.

3) Dave Giles Econometrics Beat
- omejitve Jarque-Bera testa normalnosti: tukaj
- Pred časom je Jože P. Damijan na svojem blogu pisal o prednostih makroekonometričnega modela, ki ga uporablja ameriški Federal Reserve (ameriška centralna banka). Ekonometrične podrobnosti samega modela so dostopne tukaj, o tem, kako uporabljati model v programskem okolju EViews lahko preberete tudi tale prispevek.
- še nekaj o prihajajočih in poteklih ekonometričnih dogodkih. V aprilu je potekala nova izdaja tekmovanja The Econometric Game, zmagovalec je univerza v Koebenhavnu. Avgusta bo potekal letošnji Lindau kongres ekonomskih ved. Junija bo v Londonu potekala prva svetovna konferenca združenja applied ekonometrikov, istega meseca bo v Minneapolisu tudi severnoameriško srečanje Econometric Society. Sam pa sem bil izbran za predstavitev dveh prispevkov na konferenco EBES v Istanbulu (katere častni gost bo znameniti ekonometrik Cheng Hsiao): na posebni obliki multivariatne analize počivajoči indeks kulturne politike za 33 evropskih držav (soavtorja M. Verbič in V. Čopič) ter popravljena metoda izračuna kalibriranih uteži za raziskovalno infrastrukturno okolje SHARE (samostojen prispevek). Vsekakor bosta torej konec pomladi in poletje še zanimiva in pestra.

  • Share/Bookmark

28.03.2014

Ekonometrične novosti – februar in marec 2014

Še kratek pregled, kaj je bilo v zadnjem mesecu oz. dveh najzanimivejšega objavljenega na področju ekonometrije v virih, ki jih sam najpogosteje spremljam (in kar tistim, ki to spremljate ponujam v zanimivo branje, večina spodnjega pa čaka tudi mene, da se tega resneje bralno lotim):

1) CEMMAP delovni zvezki:
- Heejoon Han, Oliver Linton, Tatsushi Oka and Yoon-Jae Whang: The cross-quantilogram: measuring quantile dependence and testing directional predictability between time series: zanimiva stvar na področju analize medsebojne odvisnosti multiplih časovnih vrst
- James Brugler and Oliver Linton: Single stock circuit breakers on the London Stock Exchange: do they improve subsequent market quality?: applied analiza borznih trgov, nekaj kar verjetno lahko najde uporabo tudi na področju analize dražb umetnin, enega pomembnejših polj kulturne ekonomike
- Susanne Schennach and Daniel Wilhelm: A simple parametric model selection test: nov parametrični postopek za odločanje med različnimi (makro)ekonometričnimi modeli
- Fabrice Murtin and Jean-Marc Robin: Labor market reforms and unemployment dynamics: dinamični stohastični model search-and-matching, torej dinamična analiza dogajanja in ukrepov na trgu dela
- Wooyoung Kim, Koohyun Kwon, Soonwoo Kwon and Sokbae ‘Simon’ Lee: The identification power of smoothness assumptions in models with counterfactual outcomes: zanimiva analiza s področja “kontrafaktičnih” (counterfactual) izidov, nečesa torej, kar zadeva analizo kavzalnosti in učinkov tretmaja

2) Journal of Econometrics – aprilska številka:
- Jamie Hall, Michael K. Pitt, Robert Kohn: Bayesian inference for nonlinear structural time series models: bayesijansko sklepanje in predlog novega filtra pri analizi časovnih vrst
- Richard Blundell, Dennis Kristensen, Rosa Matzkin: Bounding quantile demand functions using revealed preference inequalities: ocenjevanje kvantilnih funkcij povpraševanja v pogojih neopazovane heterogenosti, prispevek je zanimiv tudi zaradi enega od avtorjev, sira Richarda Blundella, (so)avtorja znane sistemske GMM cenilke in še nekaterih drugih pomembnih premikov v sodobni ekonometriji
- Timothy B. Armstrong, Marinho Bertanha, Han Hong: A fast resample method for parametric and semiparametric models: metoda, ki nadgrajuje učinkovitost simulacijskih metod, kot je bootstrap
- George Kapetanios, James Mitchell, Yongcheol Shin: A nonlinear panel data model of cross-sectional dependence: analiza (nelinearnih) panelnih modelov, ki nastanejo kot posledica “učenja” ene opazovane enote od druge, torej t.i. cross-sectional dependence oz. “med-enotske odvisnosti/korelacije”
- Dacheng Xiu: Hermite polynomial based expansion of European option prices: opazovanje borznih dogajanj s pomočjo nove metode na osnovi hermitskega polinomskega razvoja v vrsto

3) Blog Davea Gilesa in drugi statistični in ekonometrični blogi
opozoriti velja na tri stvari:
- multivariatna normalnost in testiranje: dva prispevka – tukaj in tukaj
- pri interpretaciji in razlagi intervalov zaupanja se lahko hitro zmotite (in motijo se tudi izkušenejši raziskovalci in profesorji) – več tukaj
- predvsem pa odlična serija v nadaljevanjih o Monte Carlo metodi na osnovi markovskih verig (MCMC) – štirje deli: prvi, drugi, tretji in četrti.

  • Share/Bookmark

15.02.2014

Januarske novosti – statistika in ekonometrija

Tale kratek pregled bomo strukturirali v tri točke:

1) CEMMAP teksti: med novimi v januarju 2014 velja gotovo izpostaviti modele generaliziranih instrumentalnih spremenljivk, ki jih razvijata Andrew Chesher (vodja CEMMAP) in Adam Rosen. Kot pove že ime, gre za generalizacijo instrumentalnih spremenljivk (o katerih se že nekaj časa spravljam napisati tudi nov prispevek v ekonometrični delavnici), kjer odpadejo številne dosedanje omejitve pri uporabi IVjev. Prispevek najdete tukaj. Med novimi teksti velja omeniti še dva nova teksta “sopriimjaka” našega Igorja, Matthewa Mastena, ki prav tako vključujeta instrumentalne spremenljivke, najdete jih tukaj (soavtor: A. Torgovitsky) in tukaj. Poleg tega sta tu še prispevka Hiroakija Kaida, vključujoč intervalno regresijo, ki jo bom verjetno v enega od prispevkov v okviru projekta SHARE vključeval tudi sam (uporabna je denimo tam, ko imate namesto točne vrednosti odgovora na vprašanje le razpon vrednosti; torej denimo takrat, ko vprašanec v neki anketi ne želi ali ne zna odgovoriti na vprašanje o vrednosti premoženja, ki ga ima, in mu potem postavljate vprašanja dvojne izbire: ali je premoženje v vrednosti nad 1000 EUR, če da ali je v vrednosti nad 2000 EUR, če ne, ali je v vrednosti nad 500 EUR, in podobno; s takšnimi vrednostmi ravnate na način t.i. intervalno cenzorirane regresije); ter prispevek Bugnija, Canaya in Shija, ki se dotika velikega področja sodobne ekonometrije, ki se mu reče delno identificirani (partially identified) modeli in parametri.

2) Journal of Econometrics: na voljo je nova, marčevska številka. V prvem prispevku Chena in Xuja je govora o pomembni, tako rekoč ključni temi v finančni ekonometriji – merjenju volatilnosti. Žal tega prispevka kot edinega nisem uspel najti v prosto dostopni pdf verziji. Pač pa je v takšni verziji na voljo drugi prispevek, ki govori o posebni vrsti modelov GARCH, torej ponovno ostajamo pri temi volatilnosti in delno tudi finančne ekonometrije. Tudi tretji prispevek, ki govori o neparametričnem testiranju parametrov na osnovi pogojnih neenakosti v momentih (conditional moment inequalities), je dostopen prosto na medmrežju. Naslednji je prispevek treh angleško lociranih profesorjev, Giraitisa, Kapetaniosa in Yatesa, ki govori o posebni dekompoziciji v modelih časovnih vrst na osnovi avtoregresivnih zamejenih procesov (autoregressive bounded processes), ponovno se nanaša tudi na standardno temo ekonometrije zadnjih let, izpeljevanje neparametričnih variant ocenjevanja parametrov in testiranja hipotez. Predzadnji je prispevek Horvátha, Kokoszke in Ricea, ki izpeljuje nove oblike testov (podobne KPSS oz. Kwiatkowski-Phillips-Schmidt-Shin testu) za preverjanje stacionarnosti v funkcionalnih časovnih vrstah, ki se velikokrat pojavljajo v finančni ekonometriji. Zadnji prispevek avtorjev Reynaerta in Verbovena pa izpeljuje posebno varianto GMM cenilke, uporabljene v posebnem modelu za ocenjevanje funkcij povpraševanja, ki so jo prvi razvili v znanem prispevku Berry, Levinson in Pakes (1995).

3) Blog Davea Gilesa in drugi statistični in ekonometrični blogi: najprej še svež in vroč Daveov prispevek o Jarque-Bera testu z dobro in preprosto razlago (kot smo pri Daveu že navajeni), kaj ta test je, kako je sestavljen in kakšna je njegova uporaba. Veliko razprave in sivih las povzročajo tudi dobre stare p-vrednosti, o tem več v prispevku na blogu Simply Statistics. Komur dela probleme Bayesijanska statistika, lahko prebere tale prispevek. Intervju z avtorjem simulacijske metode bootstrap Bradleyjem Efronom najdete tukaj. In za konec še spletna stran, nastala kot plod razmišljanj ob poteklem svetovnem letu statistike 2013, The World of Statistics.

Veliko užitkov.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |