V krizi smisla tiči misel






         

24.09.2015

Novice – EF, FF, IER, itd.

Zapisano pod: miks — andee - 24.09.2015

Malce se zaustavil pri ekspanziji glede raziskovalnega dela. Drugi teden sicer predvidoma izide knjiga z 11 mojimi novimi članki s področja ekonomike staranja. Veliko novega nastaja s področja kulturne ekonomike, največ v mednarodnem sodelovanju z Marileno Vecco. Tudi nov blog svetovnega združenja kulturnih ekonomistov, k urejanju katerega smo bili povabljeni štirje mladi kulturni ekonomisti. Pred oddajo je analiza ekonomskih učinkov Eurobasketa 2013. Sledi še ekonomska analiza beneških karnevalov, že sprejeta v objavo v mednarodni monografiji. In še marsikaj drugega. Drugo leto verjetno tudi izvajalec predmeta Ekonometrija na podiplomskem študiju EF v sodelovanju z dr. Miroslavom Verbičem. Že letos tudi predavanji na doktorskem študiju heritologije na FF. Še naprej pa upam nosilec predmeta Osnove ekonomije na FOV v Kranju ter asistent pri makroekonomiji na EF.

Veliko torej, trenutno pa vseeno malce prazen in slabih misli, videli pa bomo, kaj bo. Lepo se imejte.

  • Share/Bookmark

27.04.2015

“The sample size is usually one” – mala, letališčna refleksija o stanju slovenske ekonomske stroke in družboslovja nasploh

Tole sem spisal včeraj, vračajoč se s tele konference. Po “ohlajeni glavi” sem se odločil, da vseeno objavim – v originalu, ker se mi preprosto ne ljubi prevajati, verjamem, da vsaj toliko angleščine premore vsakdo, nekoliko pa je to tudi v duhu zapisa.

“Sitting and waiting for the plane back from Dublin to Ljubljana. The presentation went relatively well – corrected it several times »on-site« and still it was only average or even a little below, there isn’t much space for bluffing, particularly dealing with international circles, overwhelmed these days by methodological studies.

Found out about some ever more popular methods, possible to use, like Optimal Matching Analysis, http://en.wikipedia.org/wiki/Optimal_matching. To my impression, there is an ever wider disparity between theoretically and methodologically oriented studies – the »theoretical guys« appear to fight heavily to stand the pace of methodological innovations and to present something meaningful, nevertheless most of the times they are left stranded.

If you ask me, I will be quite clear: a really good article needs to have strong theory, strong formal and mathematical model (at least for the papers in economics), strong empirical model (related and derived from the theory and mathematics, you can find a nice econometric post on this here: http://davegiles.blogspot.ie/2013/07/lets-put-econ-back-into.html) and most of all strong results. I admit at least most of my work hardly stands any of those points (hopefully yet…), not to think about the totality.

For Slovenia, the situation is, sincerely said, poor, very poor. With words of a colleague I met here in Dublin, the sample size is usually 1… We should be reflecting this, but we don’t, and then are left wondering why hardly anyone publishes in top world scientific journals. But we have an own, Slovenian solution to this: politics. »Everything is politics«, so no worries for your work, much more important is in which commission you sit in, with whom you drink coffee and beer, and in which newspaper you manage to force your opinion on everything. And then everybody thinks you’re a »tough guy«, all is well, foreign conferences and journals are »neoliberal« and »neoimperialistic« and our little world goes on and on.

Perhaps I’m still not the person to be talking about this as, most of the times, I don’t know if my work is even a start of something of a quality and importance (perhaps my work in cultural economics would just about pass this test). But we should be thinking about this. And we should open up to the foreign knowledge, foreign conferences, our motivation should be to write an article in Econometrica or QJE and not in Delo or Mladina (or Reporter if you like). Once Slavoj Žižek said to one question following his speech something like this: »Slovenians don’t have good writers. Our visual artists are a catastrophe. In general, all our artists, scientists, entrepreneurs are pure rubbish. But the most important thing is to realise this, realise where is our true current position, with no artifical »personality bubbles«, and only then we can go to the stars and really become top.« I realise many of you will disagree with this, well, this is merely how I view things and this will hopefully also be my path and the reality will show if it was/is correct.

No offence to any of this. Don’t know why, but somehow had to clear my thoughts and seeing most of you in Ljubljana.”

  • Share/Bookmark

29.03.2015

Zamuda letala za Amsterdam in končno nekaj časa za bloganje

Naslov že veliko pove: sem na brniškem letališču in odhajam na konferenco Between Adonism and Utilitarianism, z malce strahu, ker bom članek, ki je nastal posebej za konferenco na temelju preteklega dela trojke Srakar, Verbič, Čopič na kulturnih indeksih, predstavljal v družbi nekaterih “velikih živin” sodobne kulturne ekonomike.

V preteklih tednih, po zagovoru doktorske naloge, je bilo sicer, priznam, kar nekaj dodatnega “boksanja” na različnih terenih, vendar vsaj zaenkrat precej uspešnega boksanja. Pričela so se predavanja na Ekonomski fakulteti, moram reči s kar nekaj zanimanja študentov, iskreno rečeno so tudi predavanja oz. vaje vedno boljše. Letos (ponovno) predavam tudi v Kranju na FOV, kjer bom prvič izvedel predmet, torej izvedel tudi večino predavanj, poleg samih vaj.

Na inštitutu, ki je zdaj resnično postal moj “drugi dom”, sem napredoval v znanstvenega sodelavca, kar je kar precejšen skok. Včeraj je bilo v objavo sprejeto tudi poglavje v osrednjem zborniku prvih rezultatov SHARE, ki ga bo izdala založba de Gruyter. Po njim se podpisuje ekipa Srakar, Filipovič Hrast, Hlebec, Majcen, zame bo to prvo objavljeno poglavje v monografski publikaciji in tudi prvič z mano kot prvopodpisanim.

Sprejet sem na obilico, verjetno preobilico mednarodnih konferenc, oddana je tudi vrsta člankov v revije in publikacije, čeprav bo zvenelo zelo narcisoidno, pa sem pod čisto in izključno vse podpisan kot prvi avtor, resnici na ljubo tudi ženem naprej bolj ali manj vse od teh člankov.

Gibljem se torej večinoma v znanstvenih in strokovnih krogih, že ukvarjanje s kulturno politiko prek Društva Asociacija, iz katerega se počasi umikam, mi zadnje čase predstavlja kar nekaj napora – iskreno rečeno se bolje počutim v znanstvenih krogih, ki jih resnično diham z vsem srcem, sprejemanje raznih ukrepov in boji za pravice so bolj “nuja”, ker ponavadi ne znam biti dolgo tiho in pri miru, ko spremljam kakšno dogajanje, na katerega lahko imam kak vpliv.

Upam torej, da se moje znanstvene zgodbe še naprej odvijajo po poteh, ki si jih želim, in da nenazadnje predavanje, ki je jutri pred mano, poteče uspešno. Še vedno si zelo želim večje sprejetosti v mednarodnih krogih kulturne ekonomike – vsi tisti, ki stvari bolje poznajo, vedo, kaj se je tu dogajalo v preteklih letih oz. desetletju, ko delujem na tem področju in da bi bil počasi čas za kaj takega. V vsakem primeru pa je pred nekaj tedni krenila tudi dokončna pobuda za organizacijo bienalne konference ACEI, torej največjega dogodka na področju, ki bi jo organizirala Ljubljana (Ekonomska fakulteta) v sodelovanju z Univerzama v Zagrebu in Beogradu. To bi bilo prvič, da bi ta dogodek potekal v Vzhodni Evropi in potrudil/i se bom/o, da ga (če ga dobimo) izpeljem/o kot enega najboljših dogodkov na tem področju, ki bo močno utrdil in pospešil razvoj področij kulturne ekonomike, managementa in raziskovanja kulturne politike na območju Slovenije in Vzhodne Evrope v splošnem.

Toliko, lepo se imejte in se upam kaj beremo ponovno v kratkem. Čeprav je, kolikor to spremljam, bloganje v nekakšnem zatonu, mi samemu to še vedno predstavlja prostor, kjer lahko izčistim nekatere sprotne prebliske in zamisli, in ga zato “niti pod razno” vsaj zaenkrat ne nameravam opustiti.

  • Share/Bookmark

27.02.2015

Doktorat in velika zahvala

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, miks — andee - 27.02.2015
Tagi: , ,

Vsem tistim, ki ste spremljali ta blog, veste, da je imel dve resnično “burni” obdobji. Najprej, v prvi polovici 2010 sem se tu razpisoval in pisal na vse mogoče teme, predvsem v povezavi z ekonomijo, kulturno ekonomiko in meni ljubim socialnim teoretikom Niklasom Luhmannom.

Drugič pa je ta blog resnično “puhtel” v obdobju, ko sem bil gostujoči Fulbrightov raziskovalec na Univerzi v Indiani in vam svoja doživljanja kar podrobno opisoval tudi tule.

Nekateri se boste še spomnili, da sem v tistem obdobju matematično modeliral problem deaccessioninga (slov. odsvojitve muzejskih del), pred tem prek 40 let odprt in nemodeliran v kulturni ekonomiki (v istem letu kot moja rešitev se je pojavil še konkurenčni članek Di Gaetana in Mazze, s prof. Mazzo sva se zdaj že kar dobro spoznala in na srečo oba članka, ki sicer naslavljata precej druge vidike problema deaccessioninga, drug drugega križno citirata).

V vsakem primeru pa bralce bloga obveščam, da sem danes zagovoril doktorsko disertacijo na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je nastala v veliki meri na osnovi takratnega obdobja, pa tudi kasnejših ekonometričnih analiz. Upam, da tudi še tukaj kdaj kaj rečemo na to temo, lahko samo rečem, da je bil zagovor več kot uspešen.

In potem seveda, v skladu s krilatico z neke poročne ceremonije, “you may change your FB/blog status”… In iskrena hvala vsem tistim, ki ste predvsem v času ameriškega obdobja, pa seveda tudi sedaj spremljali ta blog, tudi zaradi vas je to delo lahko še bolj zaživelo, kot bi sicer lahko.

  • Share/Bookmark

31.12.2014

Ob Silvestrovem

V zadnjih dneh sem se ukvarjal s člankom iz svojega doktorata (ki naj bi bil, končno(…) zagovorjen v januarju). S tem sem imel priložnost, da se po daljšem času poukvarjam z močno matematično navdahnjeno ekonomsko teorijo pogodb. Bralcem, ki jih to zanima, podajam dve morda najboljši, na spletu dostopni knjigi s tega področja: Bolton & Dewatripont in Laffont & Martimort. Preverjeno sta obe odlični.

O napovedih za 2015 glede ekonomije pišeta Tyler Cowen in Justin Wolfers. O starem letu pa Menzie Chinn oz. Econbrowser.

V novo leto pa vas pošiljam s pesmijo Diane Krall. Uživajte, naj bo vsaj tako dobro kot letos, če je bilo slabo, pa precej boljše!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

21.08.2014

“The first economist” in “the first socialist”

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 21.08.2014
Tagi: ,

Združena levica je na svojem Twitter profilu objavila sledeč stripek:
.

Zelo se bojim, da ta stripek dobro opiše tudi ZL samo. Ne le, da kolikor vem nima prav nobenih dejstev/podatkov za podkrepitev svojih predlogov, še do nedavnega je kolikor vem velikokrat kar v samem matematičnem in kvantitativnem razmišljanju videla “neoliberalnega sovraga”. Brez zamere, niste torej ravno pravi za takšne komentarje… V stripku torej samo zamenjajte besedo “the first economist” z “the first socialist”, žal sta kar obe resnični…

Sam bom rekel pa samo eno stvar: bojim se, da nas v kratkem čaka grenko soočenje, kako smo se ponovno pustili nategniti na volitvah. Ne le ob ZL, tudi ob poslancih SMC, DeSUS, SD in drugih ne morem drugega, kot reči: “o moj bog…”.

In da, volil sem, in volil sem SMC. Tudi zame torej velja, da sem se najverjetneje nategnil.

  • Share/Bookmark

16.08.2014

Petkova noč: John Scofield

Pred leti sem tukajle objavljal tudi nekakšne glasbene “potpurije” v spomin na mojo mladostniško jazzovsko glasbeno pot. Naj bo torej tale počitniški večer namenjen eni legend, ki smo jih v mojih jazzovskih letih kitaristi največ preigravali (mislim pa, da je tako še danes): Johnu Scofieldu.

(Vir: http://differentmusic.net/john-scofield-trio-someone-watch/)

Legendarni kitarist je verjetno prvič prišel v ospredje javnosti kot eden tistih, katerih imena je v svojih poznih letih s povabili na svoje plošče v ospredje javnosti spravljal Miles Davis. Med kitaristi sta bila takšna zagotovo še John McLaughlin in Mike Stern.

John je kasneje in kmalu naredil samostojno kariero s prek 40 izdanimi lastnimi ploščami in neštetimi “koprodukcijami”. V letu 1998 je prejel tudi nagrado Milesa Davisa z enega osrednjih jazzovskih festivalov v švicarskem Montreuxu. Njegovo ime je postalo tako rekoč sinonim za kitarski jazz-fusion z rockovskimi, bluesovskimi in funkovskimi elementi. Nič čudnega, če so mnogi v devedesetih letih ugotavljali, da tako rekoč vsak jazzovski kitarist tega obdobja tako ali drugače “zveni kot Sco”.

Še majhna osebna anekdota. Ko sem se v devetdesetih v avstrijskem Viktringu udeležil delavnice jazz kitare pri avstrijskem magu Wolfgangu Muthspielu, je skoraj vsak, ki je res dobro odigral svoj kitarski del dobil pohvalo: “you sound almost like Sco”. Poleg Scofielda in še nekaterih je ravno Muthspiel zagotovo eno od kitarskih imen, ki jih sam najbolj cenim in je imel na moj takratni glasbeni razvoj in kasnejši okus in razmišljanje v glasbi zagotovo največji vpliv.

Naj več govori glasba. Najprej dve skladbi iz Scofieldovega zgodnjega obdobja, ki sta bili tudi na rednem repertoarju jazz skupine, ki sem jo takrat vodil. Obe skladbi sta s Scofieldove plošče Still Warm, ki sem jo takrat (poleg plošč Pata Methenyja, Mikea Sterna, Billa Frisella, Ralpha Townerja in zasedbe Oregon, Egberta Gismontija in drugih) vrtel na walkmanu ali radiu dobesedno cel dan, vsak dan.

YouTube slika preogleda

John Scofield: Techno (album: Still Warm, 1985)

YouTube slika preogleda

John Scofield: Rule of Thumb (album: Still Warm, 1985)

Sledi skladba iz sodelovanja z Miles Davisom, izbral sem verjetno najbolj znano, priredbo Time After Time:

YouTube slika preogleda

Miles Davis: Time After Time (album: You’re Under Arrest, 1985)

Sledi odlična, nekoliko ostrejša naslovna skladba albuma Blue Matter:

YouTube slika preogleda

John Scofield: Blue Matter (album: Blue Matter, 1986)

Scofield je v času mojega glasbenega dela ogromno ustvarjal v svojem kvartetu z Joejem Lovanom na saksofonu, pokojnim Dennisom Irwinom na basu in Billom Stewartom na bobnih. Plod tega je bila vrsta plošč in predvsem nepozabnih živih nastopov. Ko sem jih sam poslušal v Istanbulu v času udeležbe na matematični olimpijadi 1993 sem si posebej zapomnil majhen, malce nenavaden dogodek, ko se je Scofieldu strgala struna med solom na koncertu, na kar je čisto mirno dokončal solo kar brez nje in jo potem v manj kot pol minute (med skladbo) po hitrem postopku “v živo” zamenjal in uglasil, kar je seveda poželo glasne ovacije publike.

Iz tega njegovega, morda najboljšega obdobja, torej skladba Meant to Be:

YouTube slika preogleda

John Scofield Quartet: Meant to Be (album: Meant to Be, 1991)

John je bil znan po številnih sodelovanjih, zelo znani sta bili predvsem s kolegoma/rivaloma Patom Methenyjem in Billom Frisellom. Morda najlepša plošča je nastala v sodelovanju s slednjim, Grace Under Pressure. Z nje je tudi prelepa balada Pat Me, ki jo sicer že vrsto let iščem v video obliki na internetu, pa je ne najdem. Zato naj bo dovolj tale priredba bolgarskega kitarista Plamena Petrova. Dodati velja še, da “kontraskladbo” tej skladbi, odlično bluesovsko Bill Me z istega albuma, najdete tukaj, v Grooveshark verziji.

YouTube slika preogleda

Plamen Petrov: Pat Me (priredba skladbe z albuma John Scofield: Grace Under Pressure, 1992)

Seveda pa glede sodelovanj ne gre tudi mimo legendarne reggaejevske The Red One z Patom Methenyjem:

YouTube slika preogleda

Pat Metheny & John Scofield: The Red One (album: I Can See Your House From Here, 1994)

Iz kasnejših Scojevih let pa še tri skladbe. Sco je zelo veliko sodeloval z jazzovskim triom Medeski, Martin & Wood, znan je predvsem album A Go Go (skladbo Hottentot sem že linkal nekaj tednov nazaj), ki mu nekateri pravijo tudi biblija jazz-funka, z naslednjo naslovno skladbo:

YouTube slika preogleda

John Scofield & MMW: A Go Go (album: A Go Go, 1998)

V zadnjih letih Sco veliko eksperimentira tudi z drugimi urbanimi ritmi, primer tega je album Überjam, katerega naslovna skladba je spodaj.

YouTube slika preogleda

John Scofield: Überjam (album: Überjam, 2002)

Zaključil pa bom z njegovo solo izvedbo standarda My Ideal, za miren preostanek petkove noči in sobotnega jutra. Uživajte.

YouTube slika preogleda

John Scofield: My Ideal

P.S.: Še majhen sobotni dostavek. Tako na Scoja kot na Pata Methenyja je močno vplival tudi legendarni newyorški basist Steve Swallow. In počitniški zapis ne bi bil popoln brez skladbe, ki je bila plod zelo zgodnjega sodelovanja Johna in Stevea in ki smo jo prav tako preigravali na špilih in vajah v devetdesetih: Holidays. Seveda pa smo v tem kratkem zapisu zagotovo izpustili še mnoge druge skladbe, ki bi se komu zdele celo pomembnejše za Scojevo glasbeno “zapuščino”.

YouTube slika preogleda

John Scofield Trio: Holidays (album: Out Like a Light, 1981)

  • Share/Bookmark

15.08.2014

“Revija za empirično prerokovanje” in Slovenija

Tole stališče je nedavno soglasno sprejelo uredništvo revije Journal of Evidence-Based Haruspicy (poslovenjeno nekako Revija za na-podatkih-temelječe prerokovanje):

“We wish to endorse, in its entirety and without reservation, the recent essay “On the Emptiness of Failed Replications” by Jason Mitchell. In Prof. Mitchell’s field, scientists attempt to detect subtle patterns of association between faint environmental cues and measured behaviors, or to relate remote proxies for neural activity to differences in stimuli or psychological constructs. We are entirely persuaded by his arguments that the experimental procedures needed in these fields are so delicate and so tacit that failures to replicate published findings must indicate incompetence on the part of the replicators, rather than the original report being due to improper experimental technique or statistical fluctuations. While the specific obstacles to transmitting experimental procedures for social priming or functional magnetic resonance imaging are not the same as those for reading the future from the conformation and coloration of the liver of a sacrificed sheep, goat, or other bovid, we see no reason why Prof. Mitchell’s arguments are not at least as applicable to the latter as to the former. Instructions to referees for JEBH will accordingly be modified to enjoin them to treat reports of failures to replicate published findings as “without scientific value”, starting immediately. We hope by these means to ensure that the field of haruspicy, and perhaps even all of the mantic sciences, is spared the painful and unprofitable controversies over replication which have so distracted our colleagues in psychology.”

Verjetno nič posebnega, če ne bi tako spominjalo na stališča bom rekel kar precejšnjega dela slovenskega družboslovja, ko je govora o preverjanju njihovih umotvorov na konkretnih podatkih in predvsem z bolj oprijemljivo in metodološko težjo statistično analizo. Vsaka podobnost v imenovanjih torej žal ni zgolj naključna…

S temle verjetno zaključujem današnjo hiperaktivnost na tem blogu. O zgornjem stališču piše tudi Cosma Shalizi.

  • Share/Bookmark

16.07.2014

Seznam slovenskih blogerjev – Peter Filec

Zapisano pod: miks — andee - 16.07.2014
Tagi: ,

Na željo blogerja Petra Filca, spodaj v skrajšani verziji objavljam njegovo povabilo k pripravi seznama slovenskih blogerjev, ki ga najdete tudi na tejle povezavi.

“…
Zadevo sem si zamislil takole: vsak bloger, ki idejo podpira in bi rad bil na najpopolnejšem seznamu slovenskih blogerjev, naj napiše vsaj svoje ime in prilepi link do svojega bloga. Njegova naloga bo s tem zaključena, čeprav ne bo nič škodilo, če to informacijo posreduje tudi svojim kolegom blogerjem. Naloga bralcev je, da posredujejo preko FB in Twitterja in še kako drugače, lahko tudi od ust do ust, pa magari z menjavo sline, da se sestavlja največji in najbolj popoln seznam blogerjev.

Moja naloga: spisek bom objavil na svoji spletni strani, na kateri trenutno ste. Videli ga boste vsi in kadar boste iskali določenega avtorja, bo ta oddaljen samo en klik. Tako bo dobro poskrbljeno za avtorje, kot tudi za bralce. Obenem imam namen tudi sam napisati kratek opis vsakega bloga. Pa naj vam ne bo nerodno, sprejeti bodo vsi blogi, pa naj bodo to le fotografije, naj bodo strokovni članki, naj bodo brezvezna natolcevanja ali strogo usmerjeni v neko stvar. Sprejmem vse.

Da pa ne bo vse tako rožnato, bom objavil le avtorje, kateri se bodo sami javili. Tiste, ki jih bodo priporočili bralci, bom osebno kontaktiral in povprašal, če so pripravljeni biti na seznamu. Nekateri namreč nočejo biti, verjetno. Mogoče.


Torej, naj se ustvarjanje seznama začne. Podatke mi posredujte na info@peterfilec.com, na FB, na Twitter, lahko tudi preko goloba, važno je, da pride informacija do mene.

Obenem naprošam tudi za vašo pomoč z deljenjem in lajkanjem. Tako bomo blogerji bolj povezani, mogoči bodo razni stiki, sodelovanja, akcije, podpore in še kaj.

Hvala vsem in vsakemu posebej, ki bo kakorkoli pripomogel k ustvarjanju seznama.”

  • Share/Bookmark

28.05.2014

Prezentacije mojih fakultetnih predavanj tega polletja

Za morebitne interesente: vse prezentacije štirih predmetov, ki sem jih oz. jih še predavam v tem polletju sem naložil na svojo spletno stran.

Bilo je pestro in divje polletje, ki se še niti ni sklenilo; predvsem lahko rečem polno nekakšne nore borbe za preživetje oz. kolikor toliko spodobno opravljena predavanja vseh predmetov, uspešno opravljeno raziskovalno delo na inštitutu in v mojem prostem času; ter uspešno vodenje Društva Asociacija.

Komaj pa čakam nekaj časa zase, da se v miru posvetim nekaj stvarem, ki bi jih tudi želel uresničiti med poletjem.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |