V krizi smisla tiči misel






         

22.03.2013

Ministrska bolezen

Zapisano pod: Kulturna ekonomika, Politične 'analize' — andee - 22.03.2013

Dr. Uroš Grilc se je kot kulturni minister v koalicijski pogodbi zavezal k: “zmanjševanju odvisnosti kulture od proračunskih virov s podporo ukrepom, ki omogočajo črpanje izvenproračunskega financiranja in dejavnost na trgu”. V pogovoru za Osmi dan pa že govori o premajhnem kulturnem proračunu in potrebi po ponovnem višanju javnih izdatkov za kulturo. Čeprav eno z drugim morda ni nujno v nasprotju (kljub temu, da nekoliko povišate javne izdatke za kulturo, lahko še vedno stavite na druge vire sredstev, le da morate seveda slednje zagotoviti v toliko večji meri) se močno bojim, da ga kot vse predhodne ministre pričenja dajati “ministrska”, bolje rečeno uradniška bolezen. Kot trdi pokojni ameriški ekonomist Bill Niskanen, je za uradniško ekonomiko značilno, da temelji na maksimiranju lastnega proračuna. In podobno se bo kot kaže zgodilo tudi dr. Urošu Grilcu, čeprav upam, da ne. Mislim, da je namreč citat iz koalicijske pogodbe smiseln, čeprav zelo eksplozivne narave in tvegan. Vendar ob pravem pristopu uresničljiv. Seveda pa je osnovna omejitev, ki ji je treba zadostiti in ki dela enačbo zapleteno ta, da morajo organizacije ostati z najmanj istimi proračuni kot prej.

  • Share/Bookmark

28.02.2013

Alenka Bratušek in njen magisterij

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 28.02.2013

Zelo kratka opomba. Ne bom se podajal v “plagiatorstvo” Alenke Bratušek, kolikor sem sledil medijem in ker vem, kaj pomeni napisati magisterij, lahko rečem, da gre za tako abotno pripombo glede tega, da je nesmiselno sploh komentirati. Glede tega sem povsem na njeni strani.

Je pa potrebno povedati nekaj drugega. V temle članku: http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/alenka-bratusek-prva-zenska-ki-sestavlja-slovensko-vlado/303376, piše naslednje: “Bratuškova se je rodila 31. marca 1970 v Celju. Leta 1994 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (njeno diplomsko delo nosi naslov Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja), leta 2006 pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment z delom Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod.”

Sam sem magistriral na smeri menedžment neprofitnih organizacij na FDV, v letu 2008. Ker sem očitno magistrsko študiral v približno istem času kot Bratuškova lahko izrazim samo začudenje nad “smerjo menedžment”. Nobene takšne smeri ni bilo v tem času, pa kolikor vem tudi nikoli na FDV. Iz naslova njenega magisterija pa sklepam, da je magistrirala na isti smeri kot jaz, ker smer menedžment neprofitnih organizacij nekoliko neposrečeno združuje tako javni kot nevladni menedžment. Se pa seveda “menedžment neprofitnih organizacij” sliši precej manj kredibilno kot “smer menedžment”, zlasti za nekoga, ki naj bi bil strokovnjak za javne finance in reševal gospodarstvo. Vseeno ne bi bilo slabo preveriti to informacijo in v kolikor drži, poslej pisati pravi, polni naziv.

Sicer pa čestitam Bratuškovi za izvolitev in ji želim vse dobro, to bo kar resno rabila. Iskreno rečeno pa sem zelo v skrbeh glede bodočega “razvoja” Slovenije in žal menim oz. zloslutim, da nas resnično čaka potop države. Upam pa, da se motim in da se tudi Bratuškovi zgodi kak pozitivni čudež, kot se je Janševi in Šušteršičevi politiki nekajkrat v zadnjih mesecih leta 2012.

  • Share/Bookmark

16.02.2013

Samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji – nadaljevanje zgodbe

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika, Politične 'analize' — andee - 16.02.2013

Pred časom sem vam že napisal nekaj o tejle statistični analizi in pismu v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Vmes sta se zgodili dve stvari, ki tudi pričata o odnosu vlade in ministrstva za finance o tem problemu (pa verjetno tudi o odnosu do lastnih zakonov in reform nasploh).

Najprej, pripravljena je nova verzija analize, ki vključuje tudi oceno učinkov za samostojne novinarje, ki je bila malce težja zaradi skopih podatkov + oceno učinkov za samozaposlene v kulturi po letih 2014-2018, ki je grozljiva (znanka profesorica me je opozorila, da eden od negativnih učinkov celo še manjka, več o tem v naslednjih dneh), + predloge izboljšav ukrepov, ki bi dejansko izničili vse negativne učinke zakona, hkrati pa naredili to, kar si v osnovi baje vlada želi: poenostavili davčni sistem s proporcionalnim izračunom prispevkov ter prisilili ljudi k temu, da bi plačevali več za socialne prispevke in s tem imeli večje pokojnine, vendar (to je v našem predlogu bistveno): takšen “dodatek” bi v našij predlogih plačevali samo tisti z nekoliko višjimi prihodki, ki si to v tem času še lahko privoščijo. Tistim z najnižjimi prihodki, ki jih je posebej med kulturniki zelo veliko (več s konkretnimi izračuni v analizi v priponki) pa se položaj ne bi spremenil.

Več preberite v analizi.

Ministrstvo za finance je tudi že odgovorilo. Najprej, del pisma so odstopili ministrstvoma za delo, družino in socialne zadeve ter izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Drugič, vse očitke in predloge so zavrnili z neumnostmi, ki so izbrane za vas delno opisane spodaj. Ker zaenkrat s tem še ne bi šel v javnost, naj navedem samo svoje komentarje na njihove nebuloze iz nekega internega pisma Asociacije in drugih v tej zgodbi.

“1) »Cilj prenovljene ureditve je dodatna administrativna razbremenitev malih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti«. Mislim, da se iz naših ugotovitev (npr. vodenje knjig) vsi strinjamo, da temu ni tako.

2) Njihova točka 2. »V teh primerih so ukrepi neposrednih in posrednih finančnih in drugih spodbud primernejši od spodbud davčne politike«. Lepo, recimo, da jim verjamem, upam, da imajo analitsko osnovo za takšno trditev, na tem področju obstaja literatura, ki se ukvarja s tem. Vendar kje so takšne »neposredne in posredne finančne in druge spodbude« za samozaposlene v kulturi in novinarje? Ali sploh obstajajo? Sam se ne spomnim niti ene razen drugačne obravnave pri davkih in prispevkih, ki je vladala doslej. In če takšne spodbude že so, ali so učinkovite? Glede na moje poznavanje in pogovore s samozaposlenimi bodisi teh spodbud ni, ali pa so tako neučinkovite, da se sploh ne omenjajo. Vsekakor pa je lepo, da so to zapisali, ker jih to zavezuje, da v bodoče kaj postorijo glede takšnih spodbud!

3) Njihova točka 3. »Sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni odstop od načela obdavčevanja po ekonomski moči na račun večje ekonomičnosti (enostavnosti oziroma poenostavitev).« Prvič, ekonomičnosti za koga (glej mojo točko 1)? In drugič, zakaj za vraga ob podatkih, ki jih imamo in ki kažejo, da je med samozaposlenimi izrazita neenakost v dohodkih, da je precej več tistih z nizkimi prihodki, in da smo v času krize, ko je preživeti s takšnimi dohodki še težje, zakaj torej v tem času staviti na »ekonomičnost in poenostavitev« na račun neenakosti? Kateri norec bo to počel?

4) Z njihovo točko 4. se načeloma strinjam in je napisana lepo in pregledno. Morda bo kdo drug našel tu kaj bolj spornega.

5) Točka 5. je pa dobesedno gora neumnosti. Ugovor na prvi del sem že napisal popoldne, verjetno je vsem v interesu, da nekdo večji del prihodkov napravi iz lastne, osnovne dejavnosti in ne iz drugih dohodkov. Kot rečeno pa tu morda česa ne razumem, morda me bo kdo dopolnil. Izračun v drugem delu je pa docela napačen, ali pa ponovno sam česa ne razumem. Mi lahko kdo pove, zakaj naj bi od povprečja prihodkov naprej plačevali nižjo dohodnino kot doslej? Sami smo izračunali točke preloma, zapisane so v zadnji verziji analize in nimajo nobene zveze z njihovimi teoretičnimi izračuni, postavljene so čisto drugje. Ali so sploh prebrali analizo, ki smo jim jo poslali? Ali pa imam jaz kaj narobe, popravite me.

6) S točko 7 se načeloma strinjam, glede tega ne bi imel pripomb.”

Kaj reči? Te dni sem večkrat povedal neko stališče, da problem Slovencev niso korumpirani politiki, torej nekaj “mandljcev” na vrhu, temveč državljani sami, posebej tisti, ki kritizirajo in ne vedo, kako bi stvari naredili drugače ali sami niso pripravljeni storiti nič. Sam vidim svojo vlogo točno v tem, kar je opisano zgoraj: nisem nek posebej velik kritik te vlade, vendar se v primeru samozaposlenih resnično dogaja nasilje in srhljive napake. Zato smo s to analizo in pismom želeli opozoriti na konkretne napake in jih tudi finančno ovrednotiti, ter ponuditi tudi konkreten, jasen, kratek in enostaven nabor ukrepov, ki bi preprečili takšne učinke. Več ne morem/o narediti, imam pa žal občutek, da bo tudi to šlo preslišano. Dobra stvar je vsaj v tem, da smo v tej točki dobili podporo ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, morda bo v prihodnosti zaradi tega kaj lažje. Druge tolažbe pač nimam, žal… :) :(

  • Share/Bookmark

30.01.2013

Alenka Bratušek in Mark Thoma

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 30.01.2013

Z Alenko Bratušek se strinjajo tudi tuji, ameriški ekonomisti. Pa ne mislit, da mi je zato kaj bolj simpatična :)

  • Share/Bookmark

(Negativni) učinki nove zakonodaje na samozaposlene v kulturi

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika, Politične 'analize' — andee - 30.01.2013

Najprej: zadnje dni, da ne rečem tedne, komaj diham. Zato tudi nadaljevanja delavnice ekonometrije še ni, me pa že močno srbijo prsti glede tega, naj povem :)

Objavljam pa tole kratko statistično analizo, ki je že v branju na ministrstvu za finance v podporo pogovorom in predlogom Asociacije in Odprte zbornice za sodobno umetnost za ublaženje negativnih učinkov nove davčne in pokojninske zakonodaje na samozaposlene v kulturi. Objavljam “necenzurirano” verzijo, ki vključuje tudi statistično oceno predlogov za popravke, konkretno ohranjanje oz. uvedbo 10% posebne osebne olajšave za samozaposlene pod 25.000 € letnih prihodkov.

Za pokušino povzetek:

V gradivu bomo prikazali začetno analizo učinkov nove davčne in pokojninske zakonodaje na prihodke samozaposlenih v kulturi. Pri tem bomo uporabili podatkovno bazo, ki jo je posredovalo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS. Analiza bo najprej prikazala značilnosti sedanje prihodkovne strukture samozaposlenih v kulturi in posebej opozorila na sedanjo veliko neenakost v prihodkih. V osrednjem delu bo prikazana ocena učinkov nove zakonodaje. Nova zakonodaja bo prinesla veliko skupno izgubo v skupni višini 596.374,66 EUR, torej skoraj 600.000 EUR skupne izgube. Kar je dodaten razlog za skrb je to, da se od tistih, od katerih se jemlje (torej večinoma od tistih z najnižjimi prihodki), jemlje skupno kar 651.446,79 EUR oz. 1.826-tim samozaposlenim v kulturi se vsakemu jemlje v povprečju ca. 357,00 EUR letno. Obenem se ohranja dosedanja velika neenakost dohodkov med samozaposlenimi, saj bodo učinki najmočneje prizadeli tiste z nižjimi prihodki. V času velike gospodarske krize, ko so posebej na udaru tisti z najnižjimi prihodki, so torej omenjene spremembe nesprejemljive in bi bilo potrebno razmisliti o možnostih za ublažitev takšnih učinkov. Finančnemu ministrstvu in vladi Republike Slovenije torej predlagamo, da ob uvedeni novi zakonodaji vpelje popravek in vključi za posameznike s statusom samozaposlenih še 10% (ali 15%) posebno osebno olajšavo, s čimer bo močno omilila negativne posledice za samozaposlene (zlasti za tiste, ki si v sedanji krizi resnično ne vedo več pomagati zaradi nizkih prihodkov), hkrati pa sama ne bo utrpela nikakršnih finančnih oz. fiskalnih posledic, kar je prikazano z izračuni.

  • Share/Bookmark

22.01.2013

Glede korupcije

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 22.01.2013

Veliko je govora zadnje čase o korupciji. Za moje pojme preveč, saj to ni neposredni odgovor na vprašanje, kako priti iz gospodarske krize, v kateri smo. Je pa to vprašanje, ki je morda res značilno in posebej pomembno za Slovenijo, v kateri se je po mnenju mnogih v devetdesetih letih (pa tudi kasneje) uveljavil model pajdaškega (kot ga poimenuje Zakrajšek) oz. tovarišijskega (kot ga poimenuje Brščič) kapitalizma, katerega bistvo in temelj je korupcija. V kolikor torej vidimo glavni vzrok slovenske krize v takšnem modelu kapitalizma, je seveda boj proti korupciji in sistemsko urejanje tega problema pravilen odgovor na probleme sedanje krize.

Vendar mi je samemu dal misliti tale članek: http://www.rtvslo.si/svet/sloveniji-po-objavi-porocila-protikorupcijske-komisije-grozi-kolaps-vlade/300739. Generalni sekretar sveta Evrope Jagland vidi korupcijo kot enega glavnih problemov v Evropski uniji, kot primere takšnih držav navaja Finsko, Norveško, Slovenijo in Italijo. Mimogrede, omenjene države so sicer z izjemo Italije precej dobro (da ne rečem odlično) ocenjene glede korupcije na temle primerjalnem svetovnem indeksu korupcije: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AonYZs4MzlZbdERaRzgxaUcwYXVRZFpaR3ZrekREb2c&authkey=CIretNoB&hl=en&authkey=CIretNoB. Indeks pripravlja organizacija Transparency International.

Vedno, ko vsi ljudje v družbi – mediji, intelektualci, politiki, “običajni” ljudje – trobijo isto zgodbo, priznam, da sam pričnem vsaj malo dvomiti vanjo. In podobno je s korupcijo. Zato me je tudi v luči nedavnega prispevka kolegice Blagojevićeve in prof. Damijana pričelo zanimati naslednje: kako sta povezani korupcija (in njena percepcija v neki državi) ter gospodarska kriza? Ali prva (lahko) vodi v drugo – to bi se vsaj delno dalo sklepati iz ugotovitev obeh omenjenih ekonomistov? Vendar meni bolj zanimivo: ali tudi gospodarska kriza vodi v večjo, bolj senzibilizirano percepcijo korupcije? Ali ni torej korupcija v veliki meri pojav, ki pogosto spremlja gospodarske krize in postane tudi bolj izrazit in v javnosti bolj odmeven in problematičen prav v času gospodarskih kriz? Govorjenje Jaglanda to potrjuje. Ali ni torej govorjenje o korupciji preprosto nekaj, kar velikokrat spremlja gospodarske krize in se še pojača vsakič, ko zaidemo v eno od njih? Ali ni torej govorjenje o korupciji še ena bližnjica, da nam ni potrebno govoriti o resničnih vzrokih in predvsem načinih reševanja sedanje krize?

Najprej: odgovor se seveda skriva v analizi podatkov, v ekonometriji – kot vedno, kadar imamo problem “ali je bilo prej jajce ali kokoš” bi verjetno najprej pomislili na uporabo instrumentalnih spremenljivk ali katere od njihovih izpeljank. Dalje: morda z vprašanjem v članku streljam čisto mimo (nenazadnje sta Norveška in Finska državi, ki nimata posebnih problemov z gospodarsko krizo, vsaj ne takšnih kot Italija in Slovenija), je pa to nekaj, kar se mi je porodilo ob vsem izpostavljanju korupcije kot vodilnega problema sedanjosti, ko smo naenkrat (ali bolje: še enkrat…) malce pozabili na sanacijo bančnega sistema, bolj konkurenčno poslovno okolje, pravilno uporabo ekonomskih politik in rast gospodarstva. In tretjič: mislim, prepričan sem, da mora Janša odstopiti kot premier zaradi poročila KPK – vendar pa preprosto nima dovolj dostojanstva in poguma, da bi to storil, resnično nimam besed ob tem.

Vendar pa mi vse navedeno ne odreka možnosti, da vseeno vsaj malo podvomim v vseprisotnost izpostavljanja korupcije kot najpomembnejšega problema, s katerim bi se morali ukvarjati sedaj. Temu pa je namenjen tudi tale zapis.

  • Share/Bookmark

19.01.2013

Brez besed

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 19.01.2013

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/politicna-kriza-zaustavila-slabo-banko-holdinga-ne/300439

Brez besed – ali se še kdo počuti pošteno nategnjen s strani morja slovenskih politikantov leve in desne (in “sredinske”, zaradi mene) provenience, ki v zadnjih tednih ponovno prosperirajo v medijih? Zakaj moram/o ponovno plačevati za ves zideologiziran gnoj, ki se je v politiki in družbi nabiral desetletja? Zakaj skoraj sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne še vedno živimo v spopadih rdečih in belih, v slavljenju rdeče zvezde in vaških straž, antikomunizma? Zakaj Slovenija postaja bolnik Evrope?

Naj ponovim besede prof. Jožeta P. Damijana: “Res smo prekleti, da imamo takšne talibanske politike.” Res smo prekleti, da smo tako neskončno zaj..ban narod.

  • Share/Bookmark

13.01.2013

Poklic: politični analitik

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 13.01.2013

Ne pišem preveč o svojih političnih mnenjih zadnje čase, bi pa komentiral tole: http://www.rtvslo.si/slovenija/analitiki-jankovic-blefira-virant-presenetil-a-s-figo-v-zepu/300078.

Lepo iztočnico je dal eden od forumskih komentatorjev, ki se je smejal predstavitvi dr. Igorja Pribca kot političnega analitika. Izraz resnično zveni kot, da bi delal v kakšni analitski službi ali da bi doma profesionalno ustvarjal analize političnega stanja na podlagi npr. indikatorjev, strokovnih predvidevanj, kakega certifikata ali opravljenega izobraževanja. V resnici pa gre samo za akademike, ki v prostem času igrajo vloge političnih lobistov oz. ovc posameznih opcij. In nas morijo s svojimi večinoma precej amaterskimi političnimi prepričanji, ker pač drugih, ki bi imeli dr. in se izpostavljali, mediji ne dobijo. Ja, Boštjan Marko Turk, vemo, da sta zate Janša in Trubar največja Slovenca… Ja, Matevž Tomšič in Matej Makarovič, vemo, da sta za Janšo oz. desno opcijo… Ja, Miheljak, Pribac, Vezjak, vemo, da ste velikokrat zelo neprikrito za levo opcijo (priznam, da se mi Vezjak zdi še najbolj normalen oz. objektiven od naštetih, morda sem tudi sam kot so-bloger pristranski)… In da bomo vsi normalno inteligentni državljani še preden odprete usta že vedeli, kaj boste povedali in v katero smer bo to več kot očitno nagnjeno.

Vendar dajte se za boga nehat podpisovat kot “politični analitiki”. Vas bo še kdo, ki je včeraj prišel v Slovenijo zares vzel… Povejte raje svoje mnenje kot prof. dr. sociologije, francoske književnosti, filozofije, psihologije, itd. Vem, da gre samo za besedico, ampak nekaterim se nam pač zdi poklic političnega analitika, kot ga predstavljate vi, razvrednotenje te besede in morebitnih resnih političnih analiz, ki jih pri nas manjka, in ki bi jih morali predstavljati in pisati kakšni FDV dr. politologi. Brez zamere, iz vaših nastopov se mi velikokrat ustvari mnenje, da se resnično prostituirate za svoj prostor v javnem mnenju.

Kaj naj vam rečem: gotof/vi ste :) Bolj resno: vsaj zamislite se. In medijem: bilo bi dobro brati kakšnega resnega političnega analitika, takega, ki ne bo zgolj prodajal svojega osebnega prepričanja pod krinko znanosti. Če seveda sploh premoremo takšne…

  • Share/Bookmark

25.12.2012

Vesel božič, SNL 2013

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 25.12.2012

Nekaj kratkih bom povedal ob tem letu, ki se počasi končuje.

Zame je bilo precej nenavadno, en pomladni mesec norije, ko sem uresničeval neke otroške sanje in reševal dotlej nerešeno, in siceršnji mrak, predvsem zadnje pol leta v Sloveniji, obdobje, ki ga bom skušal čimprej pozabiti. Nekaj odličnega torej in veliko slabega. Vseeno lahko na koncu rečem, da je rezime pozitiven, da je bil tisti mesec vsaj zame precej več vreden od vsega drugega.

Vendar o teh stvareh, če sploh, kdaj drugič. Poglejmo še druge stvari in se ustavimo še ob dveh temah. Najprej, kratek komentar h temle članku, ki se prav tako veže na dogajanje pri meni zadnje pol leta: http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pomembne-mednarodne-akreditacije-slovenskima-fakultetama/298700. Ekonomska fakulteta je ponovno vesela nad pridobitvijo dveh osrednjih certifikatov poslovnih šol. Da, poslovnih šol. O tem sem tu že pisal in to je čisto iskreno tudi moj občutek ob spremljanju slovenske ekonomske stroke, nič kaj dosti drugačen ni od tistih uvidov, ki sem jih imel že v Bloomingtonu. Morda so poslovne vede na naši EF res vrhunske, ekonomske zagotovo niso. V bodočnosti bo veliko več potrebnega storiti na področju temeljne ekonomije, matematičnih modelov in izpeljav v makro in mikroekonomiji ter ekonometriji. Brez tega se bojim, da bo EF vedno bolj samo še šola za biznis študije in applied research, kdor bo hotel od ekonomije še kaj več, pa bo moral oditi kam drugam. Škoda, velika škoda bi bila tega, žal pa gre vse samo še v to smer.

Drug komentar se veže (še enkrat) na proteste ter celotno dogajanje okrog vladnih reform. Tudi tu z moje strani ne bo posebnih presenečenj, za tiste, ki ta blog že dlje spremljate. Resničen napad smeha me obide, ko sindikat gumarske industrije vlaga referendum o slabi banki in ko me celo kulturniki prepričujejo o dokapitalizacijah kot pravi rešitvi za sanacijo sistema. Škoda, da referendumske pobude ni vložil APZ Tone Tomšič, mislim, da bi bilo celotno stanje s tem še bolj jasno in na dlani. Bom rekel takole: precej premalo je bilo doslej prave, resne razprave o učinkovitosti modelov sanacije slovenskega bančnega sistema. Vendar ta rabi sanacijo. Dokapitalizacije so bile doslej vedno samo podaljševanje agonije, prav nobenega indica ni, da bi bilo poslej kaj drugače. Cel svet in vse mednarodne institucije nam vpijejo, da naj že enkrat potrdimo slabo banko. In mi smo ponovno najbolj pametni, pametnejši od vseh drugih. Sam ne vem dovolj o tem, priznam, vendar me dosedanje spremljanje slovenske politike utrjuje samo v enem razmisleku: biti proti Janši v tem trenutku preprosto ni dovolj. Dovoliti, da te zaslepi neko namišljeno sovraštvo do samoprojiciranega Hitlerja je lahko žal zelo nevarno, če ne celo usodno za trenutno usodo Slovenije. Ko se govori o emancipatorni vlogi protestov, kot piše novinar Matej Šurc, se pozablja dodati, da so tudi številni diktatorji in diktatorski režimi prišli na oblast prav s protesti, kolikor vem, se je te metode posluževal tudi Hitler. Žal pa se mi v tem trenutku Janša nikakor ne zdi podoben Hitlerju, prej nasprotno.

Vendar pa se lahko zgodi nekaj resnično groznega, nepredstavljivega, bi verjetno dejal Borut Pahor. Da Janševi in Šušteršičevi ukrepi pričnejo delovati. Da bo Slovenija ponovno pričela gospodarsko okrevati. Da bodo banke nekako ponovno izven krča, da bodo podjetja pričela nov razvoj, da bodo ponovno pričela nastajati nova delovna mesta. Da se bo pokazalo, da je možna tudi drugačna pot razvoja, ne zgolj pajdaško-kapitalistično kaviar-socialistična, kot smo jo ubirali doslej. Da se kapitalizem ne bo podrl. Grozno, ne, za marsikoga? Morda je res bolje še naprej vse to preprečevati, živeti v “meje-mojega-vrtička-in-kar-so predniki-povedali-so-meje-mojega-sveta” svetu, morda je res bolje tuliti, kakšne neznanske spremembe tipa “odstopa vseh politikov in politične elite”, “neposredne demokracije” in podobnega si želimo. Vse, samo da se ne bi resnično kaj spremenilo (in kar je trenutno dejansko na mizi in pred uresničitvijo), da ne bi tudi Slovenija sprejela podobnih spoznanj in znanj, kot jih sprejema večina sveta. Da bi še naprej postali in ostali azil nekaterih, otok sredi Evrope.

Moje mnenje glede protestniške vneme torej ostaja enako. Protesti proti Kanglerju so bili verjetno na mestu (bolje vedo sami Mariborčani) in so imeli jasen, vsem razumljiv in nesporen cilj, zato so bili tudi tako močni in navsezadnje tudi uspešni. Zato jim čestitam. Podobno jasen je bil tudi protest študentov in akademikov, tudi tega po vsebini vsaj zaenkrat podpiram (in sem ga tudi pisno podprl, ko je bilo treba) in jim čestitam za uspeh, ki me veseli.

Do sedanjih protestov pa raje ostajam neopredeljen. Iz videnega imam občutek, da se vedno bolj izrabljajo za izražanje volje vseh tistih, ki so že desetletja naviti na isto vižo: Ne janšizmu! Da se torej izrabljajo za politične interese nekaterih skupin, predvsem pa za še nadaljnje preprečevanje družbenih in ekonomskih sprememb, ki jih je Slovenija potrebna, nujna.

Zato sem sam zaenkrat na stališču, da vlado in z njo Janšo podpiram, kolikor bodo njeni ukrepi usmerjeni zgolj in samo v reševanje krize. V tem primeru je dobila legitimen mandat na volitvah in naj pokaže, česa je zmožna. Skoraj vse tuje organizacije in državniki podpirajo takšno smer ekonomskih ukrepov, tudi to daje dovolj dobro informacijo, da se ne dogaja nekakšen državni udar ali kaj podobnega, kar bi nas nekateri radi prepričali. V kolikor pa bo vlada igrala na karto ideoloških delitev, naj pač čimprej odj…e in pride nekakšna tehnična vlada, slovenski Monti.

Toliko, zdaj veste vse :) Želim vam torej vesele božične praznike in predvsem leto, ko bomo vsi uspešno postavili temelje uspehu in sreči prihodnjih let. Sam bom vsekakor močno delal na tem. Lepo se imejte.

  • Share/Bookmark

29.11.2012

Ulica

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 29.11.2012

Kot nekoga, ki velikokrat napiše kakšno pikro čez proteste, me je zamikalo nekaj napisati tudi tokrat. V enem redkih trenutkov v zadnjem času, ko imam dovolj volje, da napišem kak smiseln zapis semle.

Bom povedal kar odkrito: protesti v Mariboru se mi zdijo upravičeni in vesel sem, da so se zgodili. Po daljšem času sem začutil prav nekakšno vznemirjenje, da bi se jih udeležil še sam. Po daljšem času sem imel občutek, da le-ti niso bili zgolj politično jadikovanje nad groznim kapitalističnim sistemom, ampak so imeli jajca, tudi dobesedno. Končno sem imel občutek, da se Slovenci prebujamo, vsaj na ravni dejanj in upora, če že ni posebnih premikov na ravni razmišljanja in razvoja.

Naj tudi povem, da glede protestov v Ljubljani in drugje nisem enako navdušen – preprosto manjka tisti pravi sprožilni moment (in razmišljanje), ki je bil v Mariboru več kot dovolj prisoten. Zato se lahko med demonstranti mirno sprehodi Kanglerjev klon, se nasmehne in pove, da bi se celo pogovarjal… Morda situacija in čas še nista dorasla, tudi sam sem glede številnih ukrepov te vlade še vedno relativno optimističen: verjamem, da je nujno in na prvem mestu potrebno rešiti bančni sistem, da potrebujemo reformi trga dela in pokojninskega sistema, tako zaradi signalnega učinka na finančne trge kot tudi in predvsem zaradi ustvarjanja bolj konkurenčnega poslovnega okolja v Sloveniji. Vse to je preprosto nujno, vsako drugo razmišljanje, ki ne odgovarja na te probleme, se mi zdi žal prej zabloda kot kaj drugega.

Sem pa postal bolj skeptičen glede nedeljskih volitev. Na tem blogu sem se večkrat javno potegnil za Boruta Pahorja, tudi v časih, ko mu javnost ni bila ravno naklonjena.

Zdaj pa sam ne vem, kaj naj si mislim. Z JPD se strinjam, da gre za kandidate, ki ponazarjajo same obupne alternative. Meni najbolj primeren za predsednika kot oseba se je zdel Zver, vendar je bil ta najverjetneje oz. zagotovo le Janšev “Medvedjev”. V teh dveh tednih sem imel priložnost spoznati tudi oba nedeljska protikandidata. Danilo Türk je name naredil dober vtis, vendar se je vame preveč vrezalo več njegovih potez tokom mandata, kjer je jasno dal vedeti, koga podpira in zagovarja ter pri kateri opciji se bolje počuti.

Borut Pahor, ki sem ga volil v prvem krogu, pa žal tudi meni vzbuja skrbi, da je preprosto nekoliko bebav, žal mi je, vendar ne morem uporabiti drugih besed, kot tistih, ki jih je že uporabil JPD. In ne vem, če si želim predsednika, ki bo ponovno skrbel za pahorizme, kot so “so what”, “krucifiks”, “kakšen fantastičen dan” ipd. Ponavadi v ključnih trenutkih… Žal res ne vem, če si želim nekoga precej narcisoidnega in precejkrat resnično bedastega, da zasede tako visoko simbolno funkcijo. Pa naj še tako povezuje in združuje, kar menim, da je sicer res.

Zato ne vem, kako bom volil v nedeljo. Morda pa za Chucka Norrisa ali Ivana Krambergerja kot nekateri prijatelji ter nekateri blogerji tule. Priznam pa, da preživljam nekoliko stresne tedne tudi sam in da se vsaj zaenkrat ne morem znebiti črnogledosti ne glede svojega osebnega in strokovnega početja kot tudi ne glede tega, kam bo šla naša država. Še vedno pa ohranjam glede vsega seveda upe na najboljše.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |