V krizi smisla tiči misel






         

14.11.2015

The bad, the weak and the ugly

Zapisano pod: Ekonometrija — andee - 14.11.2015
Tagi: ,

Eno odličnih besedil o instrumentalnih spremenljivkah.

  • Share/Bookmark

21.07.2015

O zdravju starejših prekarnih delavcev

Tole bo v kratkem krenilo v objavo.

Health of elderly precarious workers: econometric evidence from SHARE

Andrej Srakar
Institute for Economic Research, Ljubljana and Faculty of Economics, University of Ljubljana, Slovenia, andrej.srakar@ier.si

Abstract

In the article we present the results of SHARE wave 4 dataset’ based analysis about the elderly precarious workers and their health situation. Although the topic of precarious work (not the least among the elderly people) is becoming ever more important in Europe, there has been very little empirical and econometric evidence on the issue. We try to remedy for this void by presenting a detailed econometric analysis to study the main question: »Are elderly precarious workers really discriminated in terms of worse health as compared to the elderly employed people?« We firstly present some basic descriptive statistics and bivariate analysis results and tests, followed by econometric results using finite mixture models to appropriately model the heterogeneity among precarious workers. Our results show that, contrary to the expectations, the health of elderly self-employed workers is generally in no way inferior to the health of elderly employees. Problems in health of the precarious workers emerge only when the analysis changes focus to those who are neither employed nor self-employed, while engaged in paid work (»real« precarious people). There are visible differences in the health status of employees and »real« precarious workers in almost all the indicators and in the vast majority of the 16 countries included. Nevertheless, our analysis points to a large heterogeneity among precarious workers which fall into two broad groups which we label »precarious workers for money reasons« and »precarious workers because of »active ageing« reasons«, with clearly visible differences among the two groups in income and health. We also study the effects of social exclusion on health status of precarious workers controlling for apparent endogeneity in the model. We conclude by policy implications of the analysis and paths for future research.

Keywords: precarious workers, older people, self-employed, health indicators, finite mixture models, endogeneity

JEL: I10, I18, I14, C36, C46

Spodnja slika pove več kot besede. Kar smo oz. sem odkril je to, da nekoliko čudne rezultate, ki jih dobite, ko vzamete starejše (od 50 let) prekarne delavce v splošnem in primerjate njihovo zdravstveno stanje s stanjem starejših zaposlenih, razloži heterogenost v populaciji. Na eni strani imate revne, zdravstveno prikrajšane starejše “prekarce”, ki sem ji sam v analizi dal ime »precarious workers for money reasons«; na drugi strani pa dohodkovno ne posebej zamejene in tudi zdravstveno čisto nič prikrajšane “prekarce”, ki jih imenujem »precarious workers because of »active ageing« reasons«. Na spodnji sliki sta prikazani obe distribuciji, uporabili smo modele “končnega mešanja” (angl. finite mixture), na x osi je število kroničnih bolezni. Jasno je vidna prva skupina v modrem in druga v rdečem. Zanimivo je še to, da je druga skupina bistveno bolj skoncentrirana in ne kaže kakšnih koli posebnih težav z zdravjem, pri prvi je slika precej drugačna.

Članek je bil v prvi obliki predstavljen pred nekaj tedni tukajle.

  • Share/Bookmark

26.09.2014

O merljivem in nemerljivem v kultur(n)i (ekonomiki)

Včeraj sem dobil kar dobro vprašanje znanke z UMAR: ali kulturna ekonomika upošteva tudi nemerljive vidike kulture in kako? Sam lahko na to rečem dvoje. Najprej, velik del sodobne kulturne ekonomike se ukvarja z “vrednostjo kulture” v dveh glavnih linijah: vrednostmi neuporabe, ki so priročen, morda celo ekonomsko najtrdnejši argument za javno financiranje kulture, vendar temeljijo na precej kvantitativno pogojeni razpravi (npr. kontingenčno vrednotenje); ter kulturnimi vrednostmi, kot vsemu tistemu, kar ni ekonomska vrednost (uporabe ali neuporabe) in ki verjetno poosebljajo (ne)ekonomski pogled na nemerljive stvari v kulturi. O njih je zelo veliko govora in raziskovanja v preteklih letih, vendar je to vsaj po mojem precej ekonomsko spolzka tema, kjer bi veljalo več storiti predvsem v smislu trdnejših ekonomskih razmišljanj in analiz, žal je namreč tukaj zaenkrat kar veliko blefa in samo slabo narejene kvazi-“alternativno-heterodoksne” ekonomike.

Druga linija, ki vsaj mene v zadnjem času veliko bolj zanima od te prve, pa je linija, ki bi ji sam rekel poskušanje meriti nemerljivo dimenzijo v kulturi (kar se pač na tem področju sploh da narediti) s pomočjo npr. instrumentalnih spremenljivk, analize kavzalnosti in drugih ekonometričnih konceptov, ki bi lahko bili temu pisani na kožo. Slednje po mojem obeta kar veliko zanimivega v prihodnosti, nekateri kolegi, mlajši kulturni ekonomisti, tu že delajo pomembne korake.

Morda še: zakaj je to sploh pomembno oz. kaj pa, če bi pustili “nemerljivo” tudi “neizmerjeno”? Sam si na to odgovarjam, da je velikokrat možno videti dlje z boljšimi orodji oz. “očali”. S tovrstnimi metodami je torej ob upoštevanju njihovih omejitev (in verjetno tudi vrednotne pogojenosti, kar bo kdo raje slišal) možno uzreti, pokazati ali vsaj drugače misliti nekatere stvari, ki jih sicer ne bi mogli opaziti (ali bi jih lahko bistveno težje). Seveda pa je jasno, da s tovrstnimi analizami ne moremo zvesti kulture “zgolj na številke” ali kaj podobnega.

Dober primer merjenja nemerljivega je tale nedavni članek kolega Borowieckega, glede vrednosti neuporabe je vsaj zame še vedno temeljna in najbolj zanimiva študija Trine Bille iz 1997, glede kulturnih vrednosti pa svetujem branje Throsbyjeve Economics and Culture (2001), ki jo dobite tudi v nekaterih slovenskih knjižnicah ter karkoli s strani Arja Klamerja, ki mu je ta tema osrednja preokupacija zadnjega desetletja.

  • Share/Bookmark

27.04.2014

Novosti – junijska številka JEcon

Tukaj je še obljubljena kratka predstavitev tekoče, junijske številke Journal of Econometrics:

- Betina Berghaus, Axel Bucher: Nonparametric tests for tail monotonicity. Avtorja predstavljata nove oblike (neparametričnih) testov za preverjanje “monotonosti v repih” (tail monotonicity), ki je šibkejša oblika odvisnosti med dvema spremenljivkama.
- Geert Mesters, Siem Jan Koopman: Generalized Dynamic Panel Data Models with Random Effects for Cross-Section and Time. Nova metoda, temelječa na metodi največjega verjetja in Monte Carlo simulaciji, za ocenjevanje parametrov v nelinearnih dinamičnih panelnih modelih z časovnimi in enotskimi naključnimi učinki.
- Graham Elliott, Ulrich K. Müller: Pre and Post Break Parameter Inference. Avtorja razvijata novo obliko testov za preverjanje strukturnega preloma v časovnih vrstah, ki bodo imeli optimalno velikost (size; obstoječi testi so “preveliki” oz. oversized) in moč (power) preverjanja.
- Joel Horowitz: Adaptive nonparametric instrumental variables estimation: empirical choice of the regularisation parameter. Tekst, ki temelji na predhodnem delovnem zvezku Cemmap, predstavlja pa metodo za izbiro regularizacijskega parametra pri neparametričnem ocenjevanju modelov instrumentalnih spremenljivk, slednje namreč vodi v določene probleme z zveznostjo regresijske funkcije.
- Lung-fei Lee, Jihai Yu: Efficient GMM estimation of spatial dynamic panel data models with fixed effects. Prispevek z velikega področja sodobne ekonometrije, o katerem na tem blogu še ni bilo veliko govora: prostorski ekonometriji. Prispevek prinaša GMM metodo za ocenjevanje dinamičnih panelnih modelov v prostorski ekonometriji.
- Hanming Fang, Xun Tang: Inference of bidders’ risk attitudes in ascending auctions with endogenous entry. Prispevek temelji na predhodnem NBER prispevku, predstavlja pa nekaj neparametričnih testov za ocenjevanje nagnjenosti k tveganju pri dražiteljih na posebni obliki dražb z endogenim vstopom (na vstop dražiteljev vplivajo informacije, ki jih pridobijo tekom dražbe).

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |