V krizi smisla tiči misel






         

16.01.2016

Ekonometrične novosti – JEcon, 192: 1

Nekaj novosti – zadnja številka Journal of Econometrics, šest prispevkov, ki so predstavljeni tukaj, z nekaj dodanimi razmisleki o uporabi na področju kulturne ekonomike.

1) Tim Bollerslev, Andrew J. Patton, Rogier Quaedvlieg: “Exploiting the errors: A simple approach for improved volatility forecasting” (članek v celoti najdete tukaj, podobno kot članka pod 2 in 4 bi ga bilo koristno uporabiti pri ekonometrični analizi umetnostnih trgov).

2) Xin Jin, John M. Maheu: “Bayesian semiparametric modeling of realized covariance matrices” (članek v celoti najdete tukaj).

3) Li Gan, Qi Li: “Efficiency of thin and thick markets” (članek v celoti najdete tukaj, fantastično bi bilo search and matching modele uporabiti tudi pri analizi trgov dela v umetnosti, verjetno v kratkem spišem kaj na to temo).

4) Aurore Delaigle, Alexander Meister, Jeroen Rombouts: “Root-T consistent density estimation in GARCH models” (članka v celoti ne najdete na spletu, je pa tam dostopna večina prispevkov prvopodpisane avtorice).

5) H. Peter Boswijk, Giuseppe Cavaliere, Anders Rahbek, A.M. Robert Taylor: “Inference on co-integration parameters in heteroskedastic vector autoregressions” (članek v celoti najdete tukaj, v kulturni ekonomiki bi ga bilo zanimivo uporabiti pri inferenci v razmerju zaposlenosti in javnega financiranja kulture).

6) Seojeong Lee: “Asymptotic refinements of a misspecification-robust bootstrap for GEL estimators” (članek v celoti najdete tukaj, na probleme napačne specifikacije GMM modelov naletite kar pogosto pri uporabi denimo sistemskih GMM cenilk, s katerimi se v kulturni ekonomiki srečate pri analizi dejavnikov, ki vplivajo na javne proračune za kulturo – glej denimo Srakar in Tóth 2013;2014;2015; ali denimo pri ex-post preverjanju ekonomskih učinkov, glej denimo Slabe-Erker in Srakar 2015).

  • Share/Bookmark

26.12.2015

Iz knjige: kointegracija med sredstvi za JZ in NVO?

… ki jo lepo potrdi tale graf spodaj, pa tudi rezultati vseh Johansenovih testov kointegracije. Ko gredo sredstva za javne zavode v kulturi gor, gredo torej za nevladne organizacije dol in obratno. Heh… Dokaj logično sicer, zanimivo pa, da to zdrži nekaj osnovnih testov. In da to pomeni, da se naj NVO-ji bojijo, ko gredo sredstva za JZ gor… Seveda pa vzeti cum grano salis, za statistično korektno ugotovitev je to potrebno najprej še temeljito obdelati in preveriti.

  • Share/Bookmark

28.12.2014

David Giles, strukturni prelomi in kino predstave

Dave Giles ima na svojem blogu Econometrics Beat zanimiv, preprost in uporaben članek, kako analizirati strukturne prelome in kointegracijo dveh časovnih vrst, na primeru gibanja števila prebivalcev in števila ovac v Novi Zelandiji.

Sam vas izzivam v naslednje. V temle prispevku sem sam kratko pokazal na osnovna gibanja števila obiskovalcev različnih kulturnih dogodkov, med drugim tudi daljše časovne vrste za obiskovalce kinopredstav. Z običajnimi testi strukturnih prelomov sem sam na hitro določil, da so se v številu obiska kinopredstav zgodili prelomi v naslednjih letih: 1957, 1974, 1990 in 1993. Naloga pa je:

1) ustrezno razložiti, zakaj so nastali prelomi prav v teh letih – kaj se je torej dogajalo v teh letih (in ali so prelomi sploh točno določeni);
2) sledeč izpeljavi Davea Gilesa ugotoviti, ali je bilo to kakorkoli povezano z gibanjem števila prebivalcev Slovenije – ali morda celo s katero drugo makroekonomsko spremenljivko.

Podatkovno bazo števila obiskovalcev kina najdete na tem naslovu (Kinopredstave).

Svoje rešitve in komentarje vam sporočim nekje po praznikih.

Vsem bralcem bloga pa želim uspešno in srečno leto 2015, mnogi pravijo, da bo bolj uspešno od predhodnih, videli bomo, če bo to res, vendar naj se te besede pozlatijo.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |