V krizi smisla tiči misel






         

3.05.2014

Na sledi (ekonomski učinki sektorjev slovenskega gospodarstva 2010)

Tile dnevi so v znamenju relativno lagodnega raziskovalnega dela za nekatere dogovorjene članke. Input-output zgodba se razpleta nadvse zanimivo in kot kaže bo mogoče narediti zelo podrobno input-output stohastiko in torej tudi regresijsko določiti, kateri dejavniki vplivajo na velikost in dinamiko multiplikatorjev za posamezne sektorje gospodarstva, na podatkih za vseh 27 evropskih držav (brez Hrvaške) v letih 1995-2012 (predvsem pa za obdobje 2008-2010, od koder je večina podatkov). Uporabljene bodo tabele ponudbe in porabe.

Že začetek je zelo zanimiv. Iz podatkov SURS (ki po krajšem obdobju spet vključujejo tudi simetrične input-output tabele za 2009 in 2010; članek bo sicer striktno uporabljal podatke Eurostata) je možno zelo preprosto izračunati multiplikatorje za 65 sektorjev slovenskega gospodarstva. Rezultati so v spodnji sliki, v rumenem so sektorji, povezani s kulturo (bolje rečeno kulturnimi in kreativnimi industrijami). Dve ugotovitvi bodeta ven: 1) nekaj, kar velja samo za Slovenijo: multiplikatorji za kulturne in kreativne industrije so med najvišjimi, če torej Slovenci res hočemo gospodarsko rast, bi morda poleg relativno zlajnane “zelene rasti” lahko razmišljali tudi o “kreativni rasti” in precej več kot doslej tudi v gospodarskem smislu stavili na kulturo; 2) nekaj, kar velja za vse evropske države: multiplikatorji (in torej ekonomski učinki) za vse kulturne dejavnosti so precej višji od multiplikatorjev (ekonomskih učinkov) vseh drugih dejavnosti javnega sektorja: zdravstva, šolstva, obrambe, javne uprave, sociale, vsaj v primeru Slovenije tudi od znanosti in raziskovanja. Ta zadnja ugotovitev postaja stalnica ugotovitev input-output analiz, s katerimi se srečujem sam in tistih, ki so bile v preteklih letih narejene pri nas (npr. Zakotnik 2009).

Hmm. Čeprav sam nisem ravno vedno zagovornik multiplikatorskih analiz: ali ne bi bilo pametno tem ugotovitvam prisluhniti, ko dokončujemo dokumente za črpanje evropskih sredstev?

  • Share/Bookmark

13.04.2014

Kdo ima večje ekonomske učinke – jedrna kultura ali kulturne/kreativne industrije?

Izsek oz. povzetek novega krajšega članka za knjigo Cultural and Creative Industries, Knowledge Institutions and the Urban Environment urednikov Annick Schramme, Giepa Hagoorta in Reneja Kooymana (soavtorica članka je dr. Vesna Čopič):

In the article we present a Keynesian multiplier analysis of economic effects of sectors related to cultural and creative industries vs. sectors related to so-called core arts fields (see e.g. Throsby 2008). It has become an established claim in theoretical (and most of all political) discussions that cultural and creative industries are among the most prosperous sectors of EU economy and that when we focus on economic effects of culture we therefore have to focus on cultural and creative industries. We try to verify this claim by including the discussion of not only direct sales effects (where creative industries surely predominate over core arts fields) but also of indirect and especially induced economic effects as measured by Keynesian multipliers. We find evidence that supports the attention given to cultural and creative industries on economic level, although the evidence is not fully supported in different geographical areas. We also find evidence that cultural sectors in general have larger (macro)economic effects than almost any other public sector excluding science and research. Finally we show that multipliers for cultural industries (motion pictures, broadcasting, publishing, recording) are the highest among cultural sectors. This provides sufficient evidence for shaping of the economic policies in cultural field in European Union in future years as well as some directions for future research.

Glavne ugotovitve članka se da strniti v tri točke:
1) Dejansko so multiplikatorji za področja kulturnih in kreativnih industrij v EU (precej) višji od tistih za področje jedrnih umetnosti in s tem potrjujejo, da so ne le prodajni učinki kreativnih industrij večji od jedrne kulture, pač pa so učinki prvih večji tudi v smislu ekonomskega vplivanja na druge manj povezane sektorje gospodarstva, o tem doslej ni bilo prav mnogo evidence. Stanje se malce spremeni v ameriški ekonomiji, kjer imajo vsa področja javnega sektorja višje multiplikacijske učinke, kar je najverjetneje posledica drugačne vloge javnega sektorja v evropskem in ameriškem gospodarstvu. V ameriški ekonomiji so sicer med področji, povezanimi s kulturo, najvišji multiplikatorji za kulturne industrije (film, založništvo, snemanje glasbe), takoj za tem (zanimivo: pred vsemi kreativnimi industrijami, kot so oglaševanje, računalniške igrice, itd.) pa pridejo “jedrne” umetnosti: gledališče, glasba, ples, muzeji in galerije, itd.

2) Druga ugotovitev je vsaj za slovenski prostor najbrž še bolj bistvena: vse dejavnosti kulturnega sektorja imajo precej višje multiplikatorje od drugih področij javnega sektorja, kot so zdravstvo, šolstvo, sociala, obramba, javna uprava. To samo potrjuje ugotovitve, ki jih je v prejšnjem desetletju prispevala ena najboljših input-output analitičark v Sloveniji Ivanka Zakotnik z UMAR (glej npr. študijo Ekonomika kulture iz 2003 ter Shema deleža za umetnost iz 2009). S tega vidika bi torej morali, ko pišemo nacionalne razvojne in strateške dokumente, ki naj bi Sloveniji prinesli gospodarsko rast, veliko močneje vključevati kulturo in kulturne in kreativne industrije. Lahko bi celo dejali, da so z vidika multiplikatorske analize kulturne dejavnosti nosilne dejavnosti javnega sektorja. Ko bi le to kdo slišal tudi na slovenski ravni. Verjetno pa tudi ne bi škodilo to prebrati kakemu od forumskih kričačev, ki vpijejo, kako so vlaganja v kulturo primer zgrešenih vlaganj, ki so zgolj strošek države. Ugotovitve članka jasno kažejo, da forumski komentatorji bolj daleč od resnice ne bi mogli zadeti.

3) Morda malce manj zanimivo, še vedno pa pomembno v luči gospodarskih politik na področju kulture: med vsemi sektorji na področju kulture imajo praviloma najmočnejše multiplikacijske učinke sektorji kulturnih industrij, torej film, založništvo in popularna glasba.

Celoten prispevek v sedanji obliki, ki še čaka zadnjo zaključno potrditev izborne komisije, najdete tukaj.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |