V krizi smisla tiči misel






         

24.09.2016

O prioritetah vlade in ekonomskih argumentih

Komentar k temle zapisu, navajam: »S predlogom proračuna so se prejšnji teden že seznanili koalicijski partnerji, ko je predsednik vlade Miro Cerar med prioritetami izpostavil zdravstvo, infrastrukturo in znanost. Gre za področja, ki peljejo našo družbo naprej in omogočajo gospodarsko rast ter več delovnih mest, je dejal.«

Proti zgornjim neumnostim se ne da boriti drugače kot s facti brutti (žal, preverjeno – pa še to ne zaleže kaj dosti, največkrat je veliko boljša redna kava s kakšno veliko živino).

Torej:
Produkcijski multiplikatorji za leto 2010
Zdravstvo (»zdravstvene storitve«): 1.2884, 54. mesto (od 63)
Infrastruktura (»Stavbe in gradnja stavb; inženirski objekti in gradnja inženirskih objektov; specializirana gradbena dela«): 2.1468, 2. mesto (od 63)
Znanost (»Znanstvene raziskovalne in razvojne storitve«): 1.2840, 55. mesto (od 63)

Kultura (8 sektorjev – vključuje kulturne in kreativne industrije):
Oglaševanje in raziskovanje trga: 2.2048, 1. mesto (od 63)
Tiskanje in razmnoževanje nosilcev zapisa: 1.8915, 3. mesto (od 63)
Založniške storitve: 1.8529, 6. mesto (od 63)
Arhitekturne storitve in projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje: 1.8284, 8. mesto (od 63)
Športne in druge storitve za prosti čas: 1.7901, 10. mesto (od 63)
Produkcija filmov, videofilmov in televizijskih oddaj, snemanje in izdajanje zvočnih zapisov; predvajanje radijskih in televizijskih programov: 1.7589, 15. mesto (od 63)
Računalniško programiranje, svetovanje in povezane storitve; informacijske storitve: 1.528, 34. mesto (od 63)
Kulturne in razvedrilne storitve; storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve; prirejanje iger na srečo in stav: 1.4162, 45. mesto (od 63)

Torej ima še t.i. »jedrna« kultura višjo uvrstitev od zdravstva in znanosti (45 vs. 54 in 55), ki da baje »omogočata gospodarsko rast ter več delovnih mest«. Da o drugih kulturnih sektorjih ne govorimo.

Resno: vem, da sem sam še »mlad junec« ali pa bi me kot takšnega rad kdo v ekonomskih in/ali kulturniških krogih naslikal. Vendar čakam, da a) kdo končno ovrže zgornje izračune in se sam naučim kaj na napakah (dobrodošli – izvolite!); b) ali pa napake delajo/delate vsi drugi in je dejansko kultura tista, ki »pelje našo družbo naprej in omogoča gospodarsko rast ter več delovnih mest«.

Prekleto: a bo že enkrat kdo v tej državi kaj znal dejansko preveriti in izračunati, ali bomo vedno opletali z namišljenimi predstavami o področjih? Ker vem, da me bo kdo linkal, posredoval, lajkal: prosim, ne jemite tega »zdravo-za-gotovo«. Tudi sam lahko, da sem se zmotil. Ampak nisem jaz tisti, ki bi moral biti tu točen – to morajo Cerarjevi pandani (vključno s spoštovanimi kolegi med njimi, s katerimi sam sodelujem). Kje so torej argumenti, dokazi, itd. za zgornje trditve? Res, ne mi zameriti: prekleto!!

P.S.: Ker vem, da se ne bo spremenilo nič, oz. so zgornja tri področja že dolgo izbrana kot prioritetna za to vlado, le besedišče se lahko spremeni: dajem vam orožja, kulturniki, veliko močnejša kot neumnosti o 2% v BDP in 2.5% v proračunu. Uporabite jih že enkrat na pameten in smiseln način, da prepričate vlado in ljudi, da so naložbe v kulturo ekonomsko donosne. Žal pa se bojim, da bo zgornje spet preslišano, potem pa se vidimo v naslednji (zgrešeni) vojni, ko vam bodo spet rezali sredstva in posegli v osebne interese in boste spet kričali neumnosti o milijardah, nujnih za kulturo ;)

  • Share/Bookmark

26.12.2015

Iz knjige: kointegracija med sredstvi za JZ in NVO?

… ki jo lepo potrdi tale graf spodaj, pa tudi rezultati vseh Johansenovih testov kointegracije. Ko gredo sredstva za javne zavode v kulturi gor, gredo torej za nevladne organizacije dol in obratno. Heh… Dokaj logično sicer, zanimivo pa, da to zdrži nekaj osnovnih testov. In da to pomeni, da se naj NVO-ji bojijo, ko gredo sredstva za JZ gor… Seveda pa vzeti cum grano salis, za statistično korektno ugotovitev je to potrebno najprej še temeljito obdelati in preveriti.

  • Share/Bookmark

25.10.2015

Najbolj in najmanj učinkoviti

Najbolj in najmanj učinkoviti javni zavodi na področju kulture glede na pridobivanje sredstev na trgu oz. “iz drugih virov” (vstopnine, članarine, sponzorstva, donacije, itd.).

V analizo so bili vključeni le tisti zavodi, ki jih redno financira Ministrstvo za kulturo.

  • Share/Bookmark

9.05.2014

Kaj lahko EU naredi za nevladnike v kulturi?

Spodnje besedilo je bil moj pisni prispevek k današnji razpravi občinstva ob dogodku Izzivi EU – pogovoru z dr. Janezom Potočnikom in člani nekdanje Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU. V razpravi sem sam opozoril predvsem na točko 10, še bolj pa se mi je zdelo pomembno ob razpravljanju o gospodarski rasti, “pametni” in “zeleni” rasti, strategiji “pametne specializacije” in kar je še trenutno modnih, vendar večidel praznih pojmov na ravni države in EU, opozoriti torej na področje kulture in vse še enkrat več zamolčano v zvezi z njim pri sprejemanju strateških dokumentov na ravni države. Iskreno rečeno sem se počutil kot pripadnik kakega eksotičnega plemena, vendar hvala moderatorju in organizatorjem za zelo korektno vodeno razpravo.

“Prispevek pišem z dveh pozicij. Najprej kot predsednik osrednje zastopniške in zagovorniške organizacije nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi v Sloveniji, Društva Asociacija, v drugi vrsti pa kot akademsko delujoč ekonomist (in kulturni ekonomist), nekdo, ki je precej močno angažiran v številnih raziskovalnih in pedagoških projektih na področjih tako ekonomije kot kulture.

Morda pa bi lahko temu dostavil še nekaj: v zadnjem letu in pol sem bil precej močno involviran tudi pri vključevanju nevladnih organizacij na področju kulture v dokumente črpanja evropskih sredstev nove finančne perspektive. Tudi ta vidik mi je omogočil, da sem bolje spoznal tako dejanskost kot možnosti in priložnosti (pa tudi nevarnosti) področja kulture in nevladnih organizacij znotraj Evropske unije in njenega institucionalnega ustroja.

Pa da preskočimo ta verjetno marsikomu dolgočasen uvod. Najprej, kakšno je trenutno stanje področja nevladnih organizacij v kulturi v Sloveniji (in kje tu vidim vlogo Evropske unije in njenih institucij)? Iskreno rečeno, stanje ni najboljše, lahko pa bi bilo tudi slabše. Znotraj Slovenije se nevladne organizacije v kulturi srečujemo z naslednjimi ključnimi problemi:

1) Financiranje: podatki CNVOS pri priprav odzivov na besedilo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 (v letu 2012) so pokazali, da imajo nevladne organizacije v splošnem v Sloveniji vsaj dva bistvena problema: financiranje (zlasti delež javnih sredstev v proračunih NVO) in zaposlenost. Čeprav posebej kvalitetnih podatkov o nevladnih organizacijah v kulturi v Sloveniji ni, lahko o tem na kratko povemo naslednje. Čeprav bi moral po zakonodaji obstajati enakopraven dostop do javnih sredstev za javni in nevladni sektor v kulturi, podatki pokažejo, da so lahko nevladne organizacije srečne, če s sredstvi, ki jih pridobijo, pokrijejo vsaj osnovne stroške izvedbe programa. Če je v javnem sektorju za plače uslužbencev namenjenih 70% proračuna, je ta delež v nevladnem okrog 6%. Ker ni pričakovati »endogenega« višanja slovenskega proračuna za kulturo v prihodnjih letih, in ker v času krize več kot jasno upadajo tudi zasebna sredstva za kulturo (kot so pokazale analize celo še močneje kot javna) bi morali zagotoviti večji delež sredstev za kulturo in predvsem za nevladni sektor v kulturi na evropski ravni. Čeprav se je morda zgodba o ekonomskih učinkih kulture, ki je doslej poganjala argumente za višanje podpore kulturi na ravni EU nekoliko »izpela«, bi Evropska unija vseeno morala močneje kot doslej staviti na področje kulture in umetnosti in zagotoviti precej večja sredstva kot doslej, vsaj v tistih državah članicah, kjer so resnejši problemi s financiranjem kulture in umetnosti.

2) Zaposlenost: na področju nevladnega sektorja v kulturi v Sloveniji prevladujejo prekerne oblike zaposlovanja in samozaposlitve. Tisti, ki prek takšnih oblik delujejo na področju kulture imajo močno nižje povprečne in medianske prihodke kot delujoči v drugih sektorjih gospodarstva in javnega sektorja. Potrebno bi bilo zagotoviti večjo zaposlenost v nevladnih organizacijah na področju kulture, višjo raven socialnih pravic, predvsem pa več dela in zaslužkov. Tudi tu vidimo vlogo Evropske unije pri podpori ukrepom, ki bi višali tovrstne kazalce, predvsem pa pri sistemski podpori urejanju statusa in socialnega in finančnega položaja samozaposlenih na področju kulture prek sredstev nove finančne perspektive pa tudi drugih možnih ukrepov in podpore na ravni EU.

3) Umestitev v zakonodaji: nevladne organizacije niso pripoznane kot pravni subjekt v slovenski zakonodaji na področju kulture. Tudi njihova zastopanost pri odločitvah na ravni države ni primerno urejena. Postopki glede razpisov in strokovnih komisij velikokrat vodijo v ostre konflikte med udeleženimi akterji. Resda gre za tematiko, ki je stvar države članice, vendar bi bil tudi tukaj morda pomoč in pritisk s strani evropskih organov in institucij, pa tudi zgledovanje po dobrih praksah kje drugod zelo dobrodošel.

4) Prostorski in tehnični pogoji in infrastruktura: prostorski in tehnični pogoji številnih nevladnih organizacij so neurejeni, žal so nevladne organizacije še vedno v zelo šibkem položaju, ko je potrebno urediti prostorske pogoje za delovanje, vadbo, poslovanje, skladiščenje in predstave oz. razstave. Nekatera področja, kot sta sodobni ples in intermedijsko področje, pa nimajo niti osnovnih institucionalnih pogojev za delovanje, na kar se opozarja že več kot desetletje, vendar rešitev še vedno ni. Od Evropske unije pričakujemo podporo izboljšanju in uresničenju predlogov, ki na tem področju obstajajo že dolgo, vendar jim vsakokratna politika vedno znova na tak ali drugačen način odreče podporo. Glede tega gojimo precejšnja pričakovanja predvsem od sredstev nove finančne perspektive.

5) Izobraževanje in usposabljanje: številna področja umetnosti, kot so sodobni ples, balet, sodobna likovna umetnost, jazzovska in popularna glasba, intermedijska umetnost in druge še niso našle primerne umestitve v slovenski univerzitetni prostor. Želimo si torej podpore tovrstni umestitvi in programom, ki bodo to zagotavljali, pa tudi podporo neinstitucionalnim oblikam izobraževanja in velikima neuresničenima projektoma na tem področju: predvsem investiciji v skupni prostor za nove akademije v Ljubljani, pa tudi podpori razvoju umetniških študijev v drugih mestih Slovenije, predvsem v Mariboru.

6) Decentralizacija: področje kulture je v Sloveniji močno centralizirano, na kar se opozarja že desetletja. S strani Evropske unije pričakujemo večjo podporo kot doslej projektom, ki bodo izenačevali raven kulturne produkcije, financiranja, zaposlovanja in obiska v vseh delih Slovenije, seveda na način višanja teh kazalnikov v tistih delih Slovenije, kjer je tovrstna kultura premalo razvita in zastopana.

7) Produkcija in obisk prireditev: vsi statistični kazalniki kažejo, da je v preteklih letih v Sloveniji prišlo do hiperprodukcije kulturnih dogodkov, čemur ni sledila institucionalna razvitost. Želimo si ohranjanja števila produkcij in obiska, vendar s primernejšo podporo institucionalnim kazalnikom: financiranju, zaposlenosti in zastopanosti pri odločitvah na ravni države in občin.

8 ) Strokovna podpora: V Sloveniji obstaja velik manko kvalitetnih študij, ki bi služile kot podpora boljšim odločitvam kulturne politike. S strani Evropske unije pričakujemo precej večjo podporo kot doslej tudi raziskovalnim projektom in študijam na področjih kulturne politike, kulturne ekonomike in kulturne statistike, pa tudi raziskovanju na področju kulture v splošnem.

9) Mednarodno sodelovanje in mreženje: Čeprav so slovenske nevladne organizacije kljub težkim produkcijskim in institucionalnim pogojem razvile zavidljivo raven mednarodne prepoznavnosti, mnoga področja so celo med vodilnimi v svetovnem merilu, pa statistični podatki kažejo, da je na področju mednarodne promocije slovenske kulture in mreženja v kulturi storjenega veliko premalo. Tudi s strani Evropske unije torej pričakujemo večjo podporo tem tematikam kot doslej in podporo večjemu in medijsko bolj izpostavljenemu predstavljanju vrhunske slovenske umetnosti in kulture v evropskem merilu.

10) Povezovanje z gospodarstvom in drugimi resorji na ravni države: kljub temu, da mnogi želijo marginalizirati področje kulture v razvojnem smislu, pa analize, ki upoštevajo mednarodno sprejete in primerljive poglobljene ekonomske kazalnike (npr. makroekonomska input-output analiza s primerjavo med sektorskimi multiplikatorji) ob upoštevanju kritik, ki so bile (upravičeno) na tovrstne analize naslovljene v preteklosti, kažejo, da med 15 najvišje uvrščenimi sektorji v državi (izmed 65 vključenih) najdemo kar 6 sektorjev kulture ter kulturnih in kreativnih industrij: film, video in televizijo; založništvo; arhitekturo; oglaševanje in raziskovanje trga; snemanje nosilcev zvoka; storitve v rekreaciji in zabavi. V kolikor torej želimo imeti multiplikacijske učinke in gospodarsko rast na ravni države, bi bilo zelo modro v to vključevati tudi vlaganja v različna področja kulture. S tem bi lahko plodno povezali vse sektorje v kulturi: javne zavode, nevladne organizacije, samozaposlene in zasebna podjetja z drugimi dejavnostmi v gospodarstvu in s tem prinesli Sloveniji ne le »pametno« in »zeleno« rast, pač pa tudi »rast, temelječo na ustvarjalnosti in kulturi«, kot so jo demonstrirali številni primeri razvojnih projektov na področju kulture v preteklosti (Bilbao, Dunaj, Gateshead, Liverpool, Glasgow, itd.). Od Evropske unije torej pričakujemo nadaljevanje proaktivne politike na tem področju in večanje podpore kulture tudi na račun njenih razvojnih učinkov in plodnega sodelovanja kulture (tudi nevladnih organizacij) in gospodarstva.

Za sklep tega kratkega prispevka k razpravi: pokazali smo nekaj glavnih točk in težav, s katerimi se v Sloveniji srečujejo nevladne organizacije v kulturi. Od Evropske unije pa pričakujemo večjo podporo in posluh kot doslej za probleme sektorja, ki pomembno prispeva k rasti in razvoju, ekonomskem, socialnem, okoljskem in tudi in predvsem duhovnem in kulturnem na ravni države in občin ter na ravni Evropske unije v splošnem.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |