V krizi smisla tiči misel






         

28.05.2014

Prezentacije mojih fakultetnih predavanj tega polletja

Za morebitne interesente: vse prezentacije štirih predmetov, ki sem jih oz. jih še predavam v tem polletju sem naložil na svojo spletno stran.

Bilo je pestro in divje polletje, ki se še niti ni sklenilo; predvsem lahko rečem polno nekakšne nore borbe za preživetje oz. kolikor toliko spodobno opravljena predavanja vseh predmetov, uspešno opravljeno raziskovalno delo na inštitutu in v mojem prostem času; ter uspešno vodenje Društva Asociacija.

Komaj pa čakam nekaj časa zase, da se v miru posvetim nekaj stvarem, ki bi jih tudi želel uresničiti med poletjem.

  • Share/Bookmark

23.05.2014

O učinkovitosti javnega sektorja, predvsem v kulturi

Ob precejšnji utrujenosti bi sam želel predvsem opozoriti na metodo DEA (data envelopment analysis oz. metoda podatkovne ovojnice), ki spada med neparametrične metode v statistiki (ni odvisna od oblike statistične porazdelitve) in ki je namenjena precej preprostemu načinu ovrednotenja učinkovitosti javnih institucij in nevladnih organizacij. Metoda je dostopna v večini statističnih paketov, modul, ki deluje v Stati najdete tukaj. Več o metodi in nekaj rezultatov za javne zavode v kulturi pa kar v spodnjem mejlu sodelavki, morda kaj več kdaj drugič, ko bo več energije in časa.

Posebej opozarjam, da pri izračunih zaenkrat upoštevam le zelo omejene podatke in kot edino merilo rezultatov (outputov) institucije upoštevam letne prihodke institucije, na osnovi optimizacije uporabe treh vložkov (inputi): števila zaposlenih, sredstev za plače in skupnih javnih sredstev. Verjetno bi bilo dobro tudi ločevati institucije med seboj glede na kulturno področje, nekoliko sporno je namreč primerjati med seboj npr. muzeje, gledališča in arhive.

…..
Med televizijskimi poročili mi je prišlo na misel, da bi se tema, s katero se veliko ukvarjaš tudi ti, torej učinkovitost javnega sektorja v kulturi, dala precej enostavno in interpretativno močno analizirati skozi orodje DEA (data envelopment analysis), ki je trenutno ena vročih tem v statistiki, uporablja pa se ravno za ocenjevanje učinkovitosti javnih institucij (npr. bolnišnic, sodišč, itd.), kjer imamo podatke za nekaj »inputov« (npr. število zaposlenih, vložena javna sredstva, število delovnih ur, itd.) in za nekaj »outputov« torej rezultatov institucije (npr. prihodki, število predstav, razstav, itd.).

Z metodo lahko izračunamo celo vrsto učinkovitosti (stroškovna, alokativna, cenovna, itd.) za posamezne institucije za dva možna načina: a) pod predpostavko, da skušamo doseči čim večje outpute z uporabo danih inputov; ali b) da skušamo s čim manjšimi inputi doseči dane outpute.

Velika prednost metode je tudi to, da poda tudi rezultate koliko inputov oz. outputov bi se lahko odrekli brez kakršne koli škode za učinkovitost. Z metodo je možno tudi izračunati, kje so glavni problemi neučinkovitosti posamezne javne institucije.

Sam sem zaenkrat uporabil zelo preproste podatke, ki si mi jih enkrat poslala ti (oz. jih pridobila iz ministrstva) o financiranju javnih zavodov v kulturi, ter podatke letnih poročil ministrstva za kulturo, vse za leto 2009. Uporabil sem:
- tri glavne inpute: število zaposlenih, javna sredstva za plače, skupna javna sredstva;
- in en glavni output: skupni prihodki zavoda (iz podatkov je enostavno mogoč tudi izračun za outputa prihodki na trgu in drugi javni prihodki; žal nimam drugih podatkov, npr. število dogodkov ipd., ki bi zadevo naredili bolj realno, vendar bi s pridobitvijo takšnih podatkov iz npr. poročil javnih zavodov zadeva dobila dodatne dimenzije in bolj realno sliko).

Rezultati so v priponki in tukaj spodaj (samo vrstni red zavodov in izračunane (ne)učinkovitosti).

V priponki pa boš našla tudi rezultate, koliko javnim sredstvom, sredstvom za plače in zaposlenim bi se lahko posamezen zavod odrekel brez škode za učinkovitost. V priponki najdeš tudi potrebne razlage tabel.

Po mojem je to lahko kar bistvena točka (še posebej s precej bolj natančno analizo in podrobnimi podatki oz. več spremenljivkami, pomembnimi za učinkovitost nekega zavoda), ko se dela reforma javnega sektorja v kulturi, vendar prepuščam tebi v razmislek.

Podobno analizo bi lahko naredili tudi za nevladne organizacije, če bi imeli podatke. Verjetno bom to lahko naredil s podatki v varnem načinu na SURS.

Zdaj grem pa seveda naprej delat na tekočih člankih,
Lep pozdrav,
Andrej.

P.S.: Metodo sam trenutno inštruiram, uporabljajo pa jo denimo na fakulteti za upravo. V kulturni ekonomiki je zelo odmevno uporabo v lanskem letu doživela s strani Ilde Rizzo, Tiziane Cuccie in kolegov, ki so na ta način preučevali učinkovitost italijanskih institucij na področju kulturne dediščine.

NACIONALNI JAVNI ZAVODI S PODROČJA KULTURE:
Trije najbolj učinkoviti: Arboretum Volčji potok, SNG Maribor, Cankarjev dom
Trije najmanj učinkoviti: Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ptuj

OBČINSKI JAVNI ZAVODI S PODROČJA KULTURE:
Trije najbolj učinkoviti: Mestni muzej Ljubljana, Tolminski muzej, Obalne galerije Piran
Trije najmanj učinkoviti: Slovensko mladinsko gledališče, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Muzej narodne osvoboditve Maribor

  • Share/Bookmark

3.05.2014

Regionalna platforma kulturne politike

Pozabil sem omeniti, da je z začetkom leta pričela delovati tudi regionalna Platforma za kulturno politiko in menedžment za področje jugovzhodne Evrope.

Najdete jo na naslovu: https://www.culturalmanagement.ac.rs/en/.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |