V krizi smisla tiči misel






         

18.01.2015

Komentar – Igor Vuksanović

V popolni psihozi in noriji, ki se jo trenutno zganja okrog vprašanja privatizacije, objavljam tale komentar na zapis Igorja Vuksanovića v Mladini – Risanje slabe države.

Dragi Igor Vuksanović, hvala za “pronicljiv” zapis, kot je pač pronicljiv zapis lahko na osnovi ene študije, ki očitno razloži vse. Glede na to, da, glede tudi na zapis Janeza Šušteršiča, ki je bil osnova proti-peticije vaši, očitno obe strani vpijeta o rezultatih študij, predlagam, da naredite kratek kompendij ugotovitev, glede na vrsto študij, ki so bile verjetno narejene na to temo. Prepričan sem, da ugotovitve ne bodo dale prav ne povsem eni ne drugi strani, bodo oz. bi pa vlile veliko več svetlobe v to z ideologijo nabuhlo slovensko razpravo. Vendar, bom dodal, glede na vse slišano v preteklih tednih in mesecih: močno dvomim, da je to komurkoli v tej debati, še najmanj pa Združeni levici, v interesu. Vseeno pa vas pozivam k temu – preden ponovno zaženete vaše politične stroje, delujoče na gorivo “prepričanj na osnovi ene študije”. Dodajam pa še tole na vašo, ne morem reči drugače kot nebulozo: “Žal prevladujoča neoklasična oziroma neoliberalna paradigma deluje drugače. Svoje drugače misleče nasprotnike uničuje z ignoriranjem. Alternativni ekonomisti niso vabljeni na vodilne televizijske oddaje in strokovne posvete. Težave imajo s plasiranjem svojih člankov v publikacije – znanstvene ali bolj poljudne.” Erm… Kam bi torej sami uvrstili ekonomiste, kot je Thomas Piketty (pa Paul Krugman, Joe Stiglitz)? Med neoliberalno paradigmo, ki uničuje nasprotnike? Ali med alternativne ekonomiste, ki da “niso vabljeni na vodilne TV oddaje”? Živimo v istem svetu?

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |