V krizi smisla tiči misel






         

21.07.2015

O zdravju starejših prekarnih delavcev

Tole bo v kratkem krenilo v objavo.

Health of elderly precarious workers: econometric evidence from SHARE

Andrej Srakar
Institute for Economic Research, Ljubljana and Faculty of Economics, University of Ljubljana, Slovenia, andrej.srakar@ier.si

Abstract

In the article we present the results of SHARE wave 4 dataset’ based analysis about the elderly precarious workers and their health situation. Although the topic of precarious work (not the least among the elderly people) is becoming ever more important in Europe, there has been very little empirical and econometric evidence on the issue. We try to remedy for this void by presenting a detailed econometric analysis to study the main question: »Are elderly precarious workers really discriminated in terms of worse health as compared to the elderly employed people?« We firstly present some basic descriptive statistics and bivariate analysis results and tests, followed by econometric results using finite mixture models to appropriately model the heterogeneity among precarious workers. Our results show that, contrary to the expectations, the health of elderly self-employed workers is generally in no way inferior to the health of elderly employees. Problems in health of the precarious workers emerge only when the analysis changes focus to those who are neither employed nor self-employed, while engaged in paid work (»real« precarious people). There are visible differences in the health status of employees and »real« precarious workers in almost all the indicators and in the vast majority of the 16 countries included. Nevertheless, our analysis points to a large heterogeneity among precarious workers which fall into two broad groups which we label »precarious workers for money reasons« and »precarious workers because of »active ageing« reasons«, with clearly visible differences among the two groups in income and health. We also study the effects of social exclusion on health status of precarious workers controlling for apparent endogeneity in the model. We conclude by policy implications of the analysis and paths for future research.

Keywords: precarious workers, older people, self-employed, health indicators, finite mixture models, endogeneity

JEL: I10, I18, I14, C36, C46

Spodnja slika pove več kot besede. Kar smo oz. sem odkril je to, da nekoliko čudne rezultate, ki jih dobite, ko vzamete starejše (od 50 let) prekarne delavce v splošnem in primerjate njihovo zdravstveno stanje s stanjem starejših zaposlenih, razloži heterogenost v populaciji. Na eni strani imate revne, zdravstveno prikrajšane starejše “prekarce”, ki sem ji sam v analizi dal ime »precarious workers for money reasons«; na drugi strani pa dohodkovno ne posebej zamejene in tudi zdravstveno čisto nič prikrajšane “prekarce”, ki jih imenujem »precarious workers because of »active ageing« reasons«. Na spodnji sliki sta prikazani obe distribuciji, uporabili smo modele “končnega mešanja” (angl. finite mixture), na x osi je število kroničnih bolezni. Jasno je vidna prva skupina v modrem in druga v rdečem. Zanimivo je še to, da je druga skupina bistveno bolj skoncentrirana in ne kaže kakšnih koli posebnih težav z zdravjem, pri prvi je slika precej drugačna.

Članek je bil v prvi obliki predstavljen pred nekaj tedni tukajle.

  • Share/Bookmark

29.03.2015

Zamuda letala za Amsterdam in končno nekaj časa za bloganje

Naslov že veliko pove: sem na brniškem letališču in odhajam na konferenco Between Adonism and Utilitarianism, z malce strahu, ker bom članek, ki je nastal posebej za konferenco na temelju preteklega dela trojke Srakar, Verbič, Čopič na kulturnih indeksih, predstavljal v družbi nekaterih “velikih živin” sodobne kulturne ekonomike.

V preteklih tednih, po zagovoru doktorske naloge, je bilo sicer, priznam, kar nekaj dodatnega “boksanja” na različnih terenih, vendar vsaj zaenkrat precej uspešnega boksanja. Pričela so se predavanja na Ekonomski fakulteti, moram reči s kar nekaj zanimanja študentov, iskreno rečeno so tudi predavanja oz. vaje vedno boljše. Letos (ponovno) predavam tudi v Kranju na FOV, kjer bom prvič izvedel predmet, torej izvedel tudi večino predavanj, poleg samih vaj.

Na inštitutu, ki je zdaj resnično postal moj “drugi dom”, sem napredoval v znanstvenega sodelavca, kar je kar precejšen skok. Včeraj je bilo v objavo sprejeto tudi poglavje v osrednjem zborniku prvih rezultatov SHARE, ki ga bo izdala založba de Gruyter. Po njim se podpisuje ekipa Srakar, Filipovič Hrast, Hlebec, Majcen, zame bo to prvo objavljeno poglavje v monografski publikaciji in tudi prvič z mano kot prvopodpisanim.

Sprejet sem na obilico, verjetno preobilico mednarodnih konferenc, oddana je tudi vrsta člankov v revije in publikacije, čeprav bo zvenelo zelo narcisoidno, pa sem pod čisto in izključno vse podpisan kot prvi avtor, resnici na ljubo tudi ženem naprej bolj ali manj vse od teh člankov.

Gibljem se torej večinoma v znanstvenih in strokovnih krogih, že ukvarjanje s kulturno politiko prek Društva Asociacija, iz katerega se počasi umikam, mi zadnje čase predstavlja kar nekaj napora – iskreno rečeno se bolje počutim v znanstvenih krogih, ki jih resnično diham z vsem srcem, sprejemanje raznih ukrepov in boji za pravice so bolj “nuja”, ker ponavadi ne znam biti dolgo tiho in pri miru, ko spremljam kakšno dogajanje, na katerega lahko imam kak vpliv.

Upam torej, da se moje znanstvene zgodbe še naprej odvijajo po poteh, ki si jih želim, in da nenazadnje predavanje, ki je jutri pred mano, poteče uspešno. Še vedno si zelo želim večje sprejetosti v mednarodnih krogih kulturne ekonomike – vsi tisti, ki stvari bolje poznajo, vedo, kaj se je tu dogajalo v preteklih letih oz. desetletju, ko delujem na tem področju in da bi bil počasi čas za kaj takega. V vsakem primeru pa je pred nekaj tedni krenila tudi dokončna pobuda za organizacijo bienalne konference ACEI, torej največjega dogodka na področju, ki bi jo organizirala Ljubljana (Ekonomska fakulteta) v sodelovanju z Univerzama v Zagrebu in Beogradu. To bi bilo prvič, da bi ta dogodek potekal v Vzhodni Evropi in potrudil/i se bom/o, da ga (če ga dobimo) izpeljem/o kot enega najboljših dogodkov na tem področju, ki bo močno utrdil in pospešil razvoj področij kulturne ekonomike, managementa in raziskovanja kulturne politike na območju Slovenije in Vzhodne Evrope v splošnem.

Toliko, lepo se imejte in se upam kaj beremo ponovno v kratkem. Čeprav je, kolikor to spremljam, bloganje v nekakšnem zatonu, mi samemu to še vedno predstavlja prostor, kjer lahko izčistim nekatere sprotne prebliske in zamisli, in ga zato “niti pod razno” vsaj zaenkrat ne nameravam opustiti.

  • Share/Bookmark

30.11.2014

Nove prezentacije – SHARE, EBR, SDE

Jubilejna 300. objava na tem blogu. V zadnjem tednu sem ponovno imel več prezentacij na (domačih in mednarodnih) dogodkih, iskreno rečeno pa mi je trenutno najbolj pri srcu prezentacija na simpoziju Slovenskega društva za estetiko, ki jo najdete tukaj.

Več pa kdaj drugič.

  • Share/Bookmark

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |