V krizi smisla tiči misel






         

14.02.2010

O pojmu kultura: poskus neke razmejitve

Zapisano pod: Kulturologija, Niklas Luhmann — andee - 14.02.2010

Naj bo tale zapis za spremembo malo bolj kulturološko/sociološko/antropološko obarvan. Skušal bom zapisati nekaj misli, ki sem jih v zadnjih urah (so pa gotovo tudi posledica dolgotrajnega, žal več let trajajočega dela na moji kulturološki diplomi na FDV) sproduciral na temo pojmovanja kulture. Že vnaprej opozarjam, da bodo morda še bolj radikalne kot so bili prejšnji zapisi. Ampak gremo naprej.

Pojem kulture je, kot se v znamenitem izreku zapiše očetu kulturologije Raymondu Williamsu, eden treh najbolj zapletenih pojmov v angleškem jeziku (upam, da sem tole prav citiral). V sodobnih teorijah kulture, vsaj tistih, s katerimi sem se sam srečeval, se žal ta izrek po mojem mnenju uporablja za to, da se pravim definicijam kulture, ki bi bile sposobne zajeti kulturo v vseh njenih pomenih in celovitosti, raje izogne in se na to vprašanje dejansko odgovori samo tako, da je kultura pač večznačen pojem, da obstaja n (n>100) definicij kulture, in tako naprej. Ali je to edini možen odgovor na to vprašanje? Ali res ne moremo bolj jasno povedati (ali vsaj razmejiti), kaj kultura je?

Sam sem se nekaj zelo burnih in intenzivnih mesecev med pisanjem diplome ukvarjal z Luhmannovo sistemsko teorijo (kot bralci bloga zdaj že veste). V Luhmannovi sistemski teoriji je kultura preprosto oznaka za semantične vezi med podsistemi. Za razliko od nje je umetnost kot takšna za Luhmanna samostojen podsistem, ki ga vežejo čisto posebne, zanj značilne lastnosti: koda, programi, lasten komunikacijski medij, itd. Kaj bi bil skratka moj predlog in povezava Luhmannovega pojmovanja kulture/umetnosti in običajnega kulturološko/antropološkega gledanja na kulturo?

V slednjem, kulturološkem pojmovanju, lahko na kulturo gledamo večplastno: po eni strani je to način življenja neke skupnosti (iz česar izhaja večina antropološke tradicije (upam, da tega ne bere katera mojih bistveno bolj kompetentnih kolegic:)) in tudi sam Williams), po drugi strani govorimo o množični, popularni in ljudski kulturi (kot nasprotju t.i. visoki kulturi), potem lahko govorimo o subkulturah, in na koncu pride še tisto, čemur v klasičnem smislu pravimo umetnost (npr. arhitektura, ples, kiparstvo, glasba, slikarstvo, književnost, film). Gotovo sem še na kaj pozabil.

In kaj je zdaj končno moj predlog in bistvo tega zapisa? Vprašam se, ali imata kultura v antropološko/Williamsovskem smislu in umetnost/kultura v smislu množične ali elitne umetnosti sploh karkoli skupnega? Takšnega namreč, da bi potrebovali enoten pojem, in ju ne moremo jasno razmejiti? Ali ni (tudi) v množični kulturi vendarle prisoten primaren estetski element, karkoli že označuje – rock glasbo, stripe, trač literaturo, popularne filme? Kaj tako neločljivo skupnega ima torej množična kultura z kulturo kot načinom življenja, da ne moremo govoriti npr. o pojmu množične umetnosti, da bi pojmovali ta fenomen? In ali ni bolj logično govoriti na eni strani o umetnosti, kot tisti, ki ima primaren estetski element, in se predvsem veže na konkretno, določljivo dejavnost, ki jo nek posameznik ali skupina počne (npr. vaja rock banda), in na drugi strani o kulturi kot tisti, ki označuje način življenja neke skupnosti. In ali ni na ta način tudi (končno) zelo jasno razmejen pojem kulture in odpravljen kot tisto ‘nedoločljivo’ in ‘zapleteno’, o čemer je pretežko sploh govoriti? Ali ni ravno v dosedanjem nerazlikovanju in zamegljenosti te konceptualne razlike osnovni problem (dosedanje) zapletenosti pojma kultura?

Vem, da tukaj tvegam večino svoje kredibilnosti na kulturološkem področju, ampak bom vseeno zelo vesel, če kdorkoli z Blogosa, kjer piše kar nekaj avtorjev, ki po vsakdanji profesionalni plati zelo dobro poznajo različne koncepte kulture, odgovori na ta zapis, ki je seveda zaenkrat bolj intelektualni poskus.

Mimogrede, prejšnji zapis o Mrkaiću in Žižku je bil že (rahlo predelan) poslan na Finance v morebitno objavo.

P.S.: Odločitev je padla – tole razmišljanje bo objavljeno v družboslovni periodiki.  Še vedno pa bom vesel komentarjev.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |