V krizi smisla tiči misel






         

4.04.2010

Vabilo in poziv – Simon Štrancar in slovenski družboslovci

Zapisano pod: miks — andee - 4.04.2010

Objavljam tole vabilo, prispelo z Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja:

————–
Gost aprilskega VIP večera bo Simon Štrancar, mladi zagnani podjetnik, soustanovitelj in direktor podjetja G-1. Skupina ambiciznih fantov je v iskanju boljše tehnološke rešitve za avtoplinski sistem, razvila sistem, ki edini na svetu omogoča vodenje vbrizga avtoplina v realnem času, česar nima nihče od konkurentov.
Poslovno priložnost je prepoznal tudi Mirko Tuš, ki je v podjetje vložil okoli pol milijona evrov.

Kako so v podjetju G-1 Mirka Tuša prepričali v naložbo, kako so v svoj prid izkoristili gospodarsko krizo in kaj pomeni upravljati hitrorastoče podjetje in še mnogo več boste izvedeli v

četrtek, 8. aprila 2010, ob 19. uri v prostorih Kiberpipe na Kersnikovi 6.

Na dogodek se prijavite na spletni strani LUI.

Ne zamudite!
—————–

Kje in zakaj to da misliti? Zakaj kaj podobnega ne beremo tudi o slovenskih družboslovcih (ali, tudi, humanistih, če hočete)? Zakaj le-ti niso podobno ambiciozni kot ekipa Simona Štrancarja, zakaj ti ne razvijajo lastnih modelov, lastnih teorij, ki naslavljajo akutne probleme sodobne družbe (ki jih mrgoli)? In zakaj se nenehno vrtimo v krogu ‘prebiranja klasikov’, nanašanja na ene in iste že stokrat obravnavane in prežvečene avtorje (naj navedem le nekaj pri nas visoko kotirajočih: Marx; Lacan; Heidegger; Foucault, Deleuze, Derrida in druščina; Levi-Strauss; Habermas in Adorno; in verjetno še kdo)? Verjetno tudi iz ideoloških razlogov, in da, žal tisti isti, ki najbolje poznajo tradicijo ‘kritike ideologije’ (in predvsem Althusserjeve teorije) postanejo najglasnejši in najzlobnejši, ko kdo skuša sesuti njihove slepe, ideološke pege. Žal, dokler bo tako, bo res edina rešitev slediti Andražu Toriju in kolegu, ki sta pred časom s svojimi inovativnimi idejami pobegnila v Veliko Britanijo, in tam v enem dnevu postala milijonarja. Oziroma pridobila za milijon evrov vlagateljev v njuno idejo, in jo takoj pričela sprovajati v prakso. Vsaj ta del zgodbe mi je ostal v glavi iz nekaterih medijev.

Zakaj torej pojem inovacije ne najde mesta v slovenskem družboslovju? Mi lahko kdo pove?

Ne bom več težil. Raje bom sklenil s pozivom: družboslovci, filozofi, ekonomisti (mi predvsem) – na delo! Na nov, svež in pomensko, ter, če se da, aplikativno bogat način razložiti probleme sodobne družbe. Čeprav se seveda bojim oz. zavedam, ob branosti bloga, pa tudi odzivnosti Slovencev sicer, da bom seveda temu pozivu sledil samo sam. No, morda je tudi to že nekaj, za začetek…

P.S.: Ker sem (ali hočem biti) ekonomist, po premisleku navajam še dva avtorja, avtoriteti, katerih vpliva se ne moremo (pa to, z vsem dolžnim spoštovanjem do njiju, moramo!) otresti: Milton Friedman (in chicaška ter avstrijska šola); ter John Maynard Keynes.

  • Share/Bookmark


3 komentarjev »

  1.   Katarina — 4.04.2010 @ 21:58

    Hoj,
    kot ena od organizatorjev VIPa ti lahko povem, da vse ljudje, ki jih gostimo, druži predvsem ena skupna lastnost: da pri implementaciji svojih idej niso oklevali: zbrali so pogum in se lotili dela.
    Za družboslovce pa je vsaj po moji izkušnji značilno (navsezadnje sem družboslovka), da radi vse analiziramo, sintetiziramo, kategoriziramo in dajemo v neke koncepte (izjema so edinole ekonomisti). V času teh različnih procesov vsaka ideja postane prej ali slej v naših očeh zanič ali pa nimamo več energije, da bi z njo ubadali.

  2.   andee — 4.04.2010 @ 22:15 andee

    @Katarina:
    hvala za ta komentar. Če bi bilo to res, da je razlog, da ‘v času teh različnih procesov vsaka ideja postane prej ali slej v naših očeh zanič’, bi bilo to super, ker je za moje pojme to že zelo zelo blizu nastanku nove ideje oz. ‘inovacije’, torej iz zdolgočasenosti nad staro idejo…

    Ampak glede na dejansko stanje se mi pa zdi, da je verjetno res bolj tista tvoja druga trditev, da ‘nimamo več energije, da bi se z njo ubadali’. Zato verjamem, da vsaj glede tega ne bi smelo biti razlike med naravoslovci/tehničnimi vedami in družboslovci; kot praviš ti (se opravičujem, ker te tolikokrat navajam): ‘zbrati pogum (najbrž najpomembneje) in se lotiti dela’.

  3.   David Santos — 5.04.2010 @ 22:06

    Have a nice week.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |