V krizi smisla tiči misel






         

28.05.2010

Petkovo-sobotna noč: Rekvijem za slovenski Eurosong

Zapisano pod: Glasba, jazz, itd..., Kulturologija — andee - 28.05.2010

YouTube slika preogledaV tokratni rubriki kot pričakovano nekaj o Eurosongu, temi, s katero sem se začel resneje oglašati tule. Žal pa tokrat nimam dobrih novic :( Slovenci smo na svojem izboru ukinili še zadnjo varovalko, ki je zagotavljala vsaj koliko toliko pravilen izbor, in ukinili deljeni sistem žirije in publike. Publika pa je tokrat namesto Čukov izglasovala Narodnozabavni rock. Kot verjetno ponavljajo (in bodo ponavljali) številni pisci te dni, je to odličen komad za podalpsko zabavo, žal očitno (ste presenečeni?) precej manj za skandinavska in evropska ušesa. No, imamo vsaj tisto, kar smo hoteli, k’neda?

Iskreno rečeno, mislim, da ob trenutnem odnosu rešitve za nas ni. Žirije, ki jih sestavljamo, so sestavljene iz dušebrižnikov, ki objokujejo minevanje časa in dobro staro slovensko popevko (morda pa pošljemo Lidijo Kodrič ali Janka Ropreta naslednjič?). Zato dejansko tudi ta varovalka, tudi če je, ni učinkovita. Sam sem sicer še vedno zelo razočaran nad lanskoletnim rezultatom Quartissima, vendar je očitno le zmanjkala tista usodna iskrica, ki jo je znala sprožiti Alenka Gotar, Quartissimo pa ne, kljub Andreju Babiću v obeh zasedbah. 

Kakorkoli, Eme letos nisem gledal, in priznam da razen zmagovalcev in odlične pop skladbe (vsaj v remiksu Defmena) skupine Tangels, ne poznam niti enega komada s tam. Da pa so tam, torej na Emi, ponovno ‘žarili in palili’ ‘talenti’, za katere do tedaj ni še nihče slišal, pa pokaže odnos, ki ga nekdo (ne vem kdo, vendar je nekdo ali kar nekaj ljudi, odgovornih za prireditev, očitno zmedenih in ne pri zdravi pameti… Ali pa so, opravičilo prizadetim, ‘gluhi, kot da bi jim slon prdnil v ušesa’) vpeljuje na to prireditev. Da se tam vsako leto pojavi četrtina slovenskih pop bleferjev, nekaj dobrih bendov, ki pa ne vedo točno, zakaj so sploh prišli tja, ter skoraj polovica ‘novokomponovanih’ pevk in pevcev, ki jih imamo čast spoznati prav tisti večer. Že drug dan pa so na poti na največji svetovni glasbeni dogodek. Razumi to, kdor more…

Kakorkoli, Eme nisem gledal in je, če bo podoben odnos, tudi le redkokdaj še bom. Na Eurosongu pa še vedno upam, da zmaga Azerbajdžan. Me pa ta tema tudi iskreno rečeno nekako ne zanima več prav zelo, razen v smislu nekih strokovnih, študijskih ugotovitev z mojih področij. Vsem vam želim obilo zabave na ‘najbolj nori zabavi leta’ v soboto. Sam pa vam puščam skladbo, ki bi jo morda sam poslal na Eurosong, ali vsaj slovensko Emo: John Cage – 4′33”.
Lep pozdrav.

  • Share/Bookmark


16 komentarjev »

  1.   Rado — 28.05.2010 @ 19:52 Rado

    Sorry Andee,
    mislim da si tokrat povsem mimo mahnil s svojim komentarjem.
    Naša pesem je bila namreč odlična, Evrosong je pa vreden natanko pol _ _ _ _ _ mrzle vode, ker tega ni prepoznal.

  2.   nevenka — 28.05.2010 @ 20:08 nevenka

    Mene je še vedno sram našega izbora.
    Menim, da nismo dosegli niti osnovnega minimuma potrebnega za evrovizijski nastop.

  3.   Simona Rebolj — 28.05.2010 @ 20:26 Simona Rebolj

    @Rado:

    Včasih pomislim, da tolikšne neumnosti in pomanjkanja osnovnega posluha ali smisla za kar koli vendarle ne premore nihče, pa kar težko verjamem, da se s svojimi celo nadutimi in superiorno nasilnimi komentarji zajebavaš. Ampak žal verjamem in vem, da si resničen. Kako ne premoreš vsaj toliko dostojanstva, da se ne bi repenčil, ampak zgolj skromno zapisal, da je to pač višek tvojega nivoja in s tem v paketu naš komad na Eurosongu zate pač dober. Grozljivo.

    @andee:

    Ta svinjarija za otroke o našega predstavnika nikoli ne bi smela sploh prit skozi komisijo na oder EME. To se zgodi lahko samo ob forsiranju narodnjakov pač z aspekta politike RTV zadnja leta, drugega si ne morem predstavljat za razlog. Ne samo, da smo se itak osemšili, to je bilo za pričakovat. Hudo je to, da so seveda še glasbeniki in kritiki podajali jasne izjave da je to tako slaba kakovost v vseh ozirih, da si je težko predstavljat, da si kdo kaj takega sploh izmisli. Ne znam se dokopat do komisije, ki je izbirala. Ker to, da folk tak komad izglasuje v Sloveniji, ni nobena čud. Gre za dve tretjini vasi na Slovenckem, ki bi glasovali za vsakega narodnjaka, tudi če bi prdnil na odru, ker to dojemajo kot domovinski ponos, druge muzike pa itak sploh nikoli niso poslušali. To so ljudje, tako daleč od glasbe, da tudi Eurosonga večinoma sploh ne spremljajo, ker je tam za njih čisto pretežka glasba …. hahahaha …. O tem, da ta vrsta nardonjakov nima veze z domovino, za razliko od izvorne ljudske pesmi, pa tudi pojma nimajo. No, razen tisti, ki zavestno prisegajo na domobransko ideologijo. Jebi ga! Kaj koji kurac ima osterajharska dojče poskočnica s Slovenci, je lahko jasno samo tistim, ki o tem nikoli niso razmišljali. Pa ne mislim na Avsenike, ki se jim je fučkalo za parade domovinskega ponosa in se veselo špilali tam, kjer je ta muzika pač res doma. In enako veselo podpirajo AH in podobne, ker pravijo, da je vseeno vse in je dobro tisto, kar narod zabava. Ja, bravo. Žalostna zabava za uboge na duhu, res.

    Ob vsem tem je bil pa itak komad sam po sebi totalen poden, v kakršnem koli žanru bi ga skuali odkrulit, tako da …

    Azerbajdžan ima itak velike šanse, kot vsako leto, odkar so začeli tekmovat.

    Najboljši komad in izvedbo ima pa Ukrajinka. Ampak je prehevi za zmago, verjetno.

  4.   Rado — 28.05.2010 @ 20:27 Rado

    “Mene je še vedno sram našega izbora.”

    Nevenka,
    saj ne morem verjeti. Pesem je naš izbor, naša blagovna znamka, naša kultura. To smo mi in pesem je del nas.
    Če Evropa ni prepoznala naše kulture, potem je to problem Evrope in ne naš problem.

    Doseči osnovni minimum potreben za evrovizijski nastop??? Hudiča! Daj mi prosim povezavo. Kje so našteti potrebni parametri? Bi jih pa res rad prebral.

  5.   nevenka — 28.05.2010 @ 20:51 nevenka

    Naš izbor je bil popolno in absolutno mučenje za moja ušesa.

  6.   Rado — 28.05.2010 @ 21:14 Rado

    Nevenka,
    naj ti povem, kako sem jaz doživel slovenski Evrovizijski izbor.

    Tisti večer sem vključil TV tik pred Narodnozabavnim rockom. Drugih pesmi sploh nisem poslušal, a sem si takoj dejal: To, je to. Drugih mi sploh ni treba poslušati. Ta je prava.

    - Običajno imam osamljena stališča. No tokrat se pa z veseljem zlijem z množico. Več od polovice glasovalcev je je v NZR prepoznala biser in je glasovala enako.

  7.   Simona Rebolj — 28.05.2010 @ 21:54 Simona Rebolj

    @Rado:

    “saj ne morem verjeti. Pesem je naš izbor, naša blagovna znamka, naša kultura. To smo mi in pesem je del nas.
    Če Evropa ni prepoznala naše kulture, potem je to problem Evrope in ne naš problem.”

    Pesem je izbor tistih, ki so klonili pod dolgoletnim poneumljanjem slovenskega naroda in dezinformacijami, da je to naša blagovna znamka in celo naša kultura. To ni naša kultura!!! Jaz nima z Avstrijci in ostalimi gastrabajtarskimi špraharji nič, ker sem Slovenka. Evropa ne prepozna naše kulture, ker ni naša. V tej pesmi je bilo toliko kulturnega in našega kot v kvazorockerskem delu rockerskega. Nič. Laž. Nateg. Blef. In to še zelo slab in prozoren blef izven stoletja.

    “Doseči osnovni minimum potreben za evrovizijski nastop??? Hudiča! Daj mi prosim povezavo. Kje so našteti potrebni parametri? Bi jih pa res rad prebral.”

    Če bi hotel razulet osnovne parametre, bi moral poslušat še druge komade, nekaj let, pa mogoče še ne bi razumel, glede na to, da imaš zdesetkan okus in nivo, ker, kot si sam dejal, ničesar drugega ne poslušaš, ampak kar vreščiš, da je to ziher to, ker je bojda naše in ti ničesar drugega ni treba poslušat. Ja, saj ti ni treba, ampak za kazen ostaneš zaostal in neveden. To je slovenski problem na več področjih. Buljenje v svoj ovenel vrt in poslušanje samega sebe, potem pa jamranje, kako nihče ne razume. O, razumejo, samo sprejemajo ne tistega, kar je zaostalo v času, debilno in neproduktivno. Zaradi take mentalitete je Slovenija osamljeno zlita z lastno množično leno, hlapčevsko, lažno pridno poneumljeno nižino.

  8.   Rado — 28.05.2010 @ 22:31 Rado

    Simona,
    kdo od naju zdaj hodi za kom s svojimi komentarji?
    Seveda ti.

    Iz tvojega zadnjega komentarja je zaznati iluzijo, da formula za uspeh na Evrosongu obstaja. Ste pa nekateri res še zanesenjaki. No, ne bom ti podiral iluzij. Kar sanjaj dalje.

    Evrosong je show, ki si ga splača ogledati in ob kakšnem nastopu tudi uživati. Iskati nekaj globjega pa je jalov posel.

    Hlapčestvo? Oooo, kakšne velike besede. In jaz sem del tega hlapčestva?
    :-)

    Glasba, takšna ali drugačna je zame večinoma zvočna kulisa. In naša pesem je dobra kulisa. Dobro, morda ne zate in za Iztoka ter Nevenko, ki niste sposobni “premika v glavi”, ki ga nastopajoči ponujajo. Za mnoge pač.

    O naši narodnozabavni glasbi, mnogi mladi zaničljivo pravijo, da je “goveja”,
    iztočasno pa navdušeno poslušajo srbski turbo, ki je le tuja različica “goveje” glasbe.

    Ne bi se spuščal v polemiko, ali smo mi preko Avsenikov Avstrijcem ponudili svojo glasbo, , ali pa so Avstrijci vsilili svojo nam. Zdaj je kar je.
    NZG je del našega vsakdana, pa če vidve z Svetlano Makarovič še tako vihate svoje nosove.

  9.   nevenka — 29.05.2010 @ 07:59 nevenka

    Rado, Slovenci smo zadovoljni s poflom in pofl imamo. Zadovoljni smo s slabo politiko in slabo politiko imamo.
    V gene imamo zapisano najbolj butasto možno skromnost. In tebi je sprejemanje tega premik v glavi?
    Mislim, da bi bil premik čisto nekaj drugega. Prinesel bi namreč uspeh.
    Samo rezultat je merilo.

  10.   Rado — 29.05.2010 @ 08:50 Rado

    :-)

  11.   Simona Rebolj — 29.05.2010 @ 13:38 Simona Rebolj

    @Rado:

    Iluzija, da formula za uspeh na Eurosongu obstaja, je iluzija za tebi podobne, ki niti formule za uspeh na Eurosongu niste zmožni razvozljat. Kaj šele pri kakšnih globljih bolj kompliciranih vprašanjih. No, zame je formula za uspeh na Eurosongu netežaven proces in mi je zlahka jasno, da obstaja. Temu primerno tudi vsako leto z lahkoto vem, da naši ne morejo niti v finale, in z lahkoto vem, kdo ima velike šanse za visoko uvrstitev ali celo zmago. Lansko leto na primer sem z največjo lahkoto napovedala zmagovalca in druge favorite, ki bodo kotirali visoko, in tudi so. Kako je to mogoče, če formula ne obstaja?

    In iskanje nečesa globljega ni jalov posel, ampak bi bil Sloveniji za razvoj pop scene zelo potreben posel!!!! Seveda si pa tega ne želi diletantska raja, ki pojma o pojmu nima, hočejo pa obdržat posel za koritom in morje podebiljanega folka na obstoječem nivoju, kar jim omogoča, da ostanejo pri koritu.

    Zakaj se sploh vtikaš v glasbo, če je zate le zvočna kulisa, kar se ti tudi pozna??? pisakaj raje o pečenem krompirčku, če zate ni le okras na mizi.

    Ja, nastopajoči so pozivali k premiku v glavi, v retardiranost.

    Vsaka glasba ima svojo dušo in s tem povezano melodiko. Zato je srbski turbo ali ameriški country nekaj čisto drugega kot goveja štanca. Vprašat se je torej treba kvečjemu, kakšne občutke vzbuja eno ali drugo. In tudi Srbi imajo poplavo turbo folka na neznosnem nivoju za rajo, a se tega očitno dovolj zavedajo, da se s tem ne hvalijo po Evropi in svetu, ampak zgolj narodni melos zapakirajo v nekaj bolj mainstreamovskega, kar lahko vidiš od Srbov tudi v finalu na letošnjem ESC. Oni pač niso poslali nekega tretjekategornika s TV Pink, ampak Bregoviča s svojim šovom. Mi smo poslali pa tretjekategornike s SLO Pink in hočemo premik v glavi???? Očitno Srbi niso tako zaostali, da bi si upali kaj takega kar na glas pričakovat od svojega naroda.

    To, ali Svetlana Makarovič, jaz, ali obe vihava nosove, je popolnoma vseeno. Rezultat je, kakršen je. In nezadovoljstvo je na strani Slovencev, pri čemer sta dve ženski res irelevanten pojem, ker je problem obsežnejši. Metaforično še obsežnejši, ker je to, kar se dogaja na ESC Slovencem in zakaj se dogaja, popolnoma identično temu, kar se Slovencem dogaja tudi sicer na trgu in zaradi česar je naša najnižja plača pod pragom revščine. Ker smo revni in rpemaknjeni v glavi in enkrat se bo treba sprijaznit s tem in začet delat v pravem pomenu besede, ker pozivi k pričakovanju razumevanja za zaostalost in neproduktivnost pač ne škodi svetu, ampak je bumerang za Slovence, pri čemer je popolnoma vseeno kaj si misli Svetlana Makarovič ali Simona. Tako je. In Svetlani Makarovič pač ni nič hudega o vsem tem, Simoni pa malo bolj, ker je pač mnogo mlajša in se za razliko od Svetlane ne more zgolj udobno posmehovat v penziji bedi od bede. V tem smislu Simona Svetlani pač zavida.

  12.   andee — 29.05.2010 @ 13:51 andee

    @Simona, Nevenka, Rado:
    najprej hvala vsem trem za komentarje. Jah, tema je očitno kot vsako leto kar vroča. Kot rečeno, zame le še z razdalje, zato naj takoj povem/ponovim, da skladb tako z Eme kot z Eurosonga v veliki večini, prvič tako, sploh nisem slišal (in jih najbrž tudi ne bom). Sem pa slišal nekatere. Tako tudi naš NZR.

    Skladba je, jah, primerna slovenski pop sceni. Med vsem obupnim šodrom na Emi (predvidevam, tudi sodeč po sodelujočih imenih), je bila ‘še kar za poslušat’, torej namesto čiste ničle si zasluži recimo dvojko, od 1 do 10. Zakaj recimo na Eurosong nismo poslali druge skladbe, ki jo še poznam z Eme, komada Kaj in kam, ki je v priredbi Defmena vsaj meni zelo soliden, celo dober, res ne vem. Ali pa morda vem – ker Raay s svojimi angelčki ni po slovenskem vzorcu, je najbrž še en ‘prepotenten’, ‘presposoben’, ‘prezagret’ glasbenik. Bolje torej pošiljati variante Čukov, in se slepiti, da je naša pop-glasbena scena primerljiva s tujimi. Žal mi je, ni… To si upam trditi tudi kot nekdanji zelo aktivni jazz glasbenik, z diplomo z ljubljanske SGBŠ.

    Torej, dokler Slovenci ne bomo zmožni nečemu kar je dobro, odlično, takoj, v istem hipu, priznati tega, kljub zagrenjenosti, da ’smo sami isto poskušali že 20 let, pa ni uspelo’, do takrat bomo majhni. Zelo majhni. Še precej manjši, kot smo zares. In bo vsak, ki se bo skušal prebiti na sceno raje igral in pel pod prisilno taktirko Wernerja in drugih, ki obvladujejo sceno (da se razumemo, tudi Werner je brez šale eden boljših, vsaj v slovenski ponudbi), kot da bi sam napisal kaj svojega, res dobrega.

    In zato žal, skladba Narodnozabavni rock ni nič več kot povprečna. Zelo povprečna. Mešanje alpske poskočnice in kvazi-rockovskih, kvazi-trših ritmov. Morda zanimiva za kakšnega strokovnjaka za zlivanje stilov, žal pa precej preveč neposlušljiva za Evropo. Lahko bi gradili na izkušnji Avstrijcev, ki so nekaj let nazaj poslali sijajne glasbenike Global Kryner, z glasbeno zelo zanimivim komadom, ki je bistveno (bistveno!) bolje povezal dve glasbeni zvrsti, narodno-govejo glasbo in malo bolj jazzy, ’swingy’ harmonsko in melodično strukturo. Vendar tudi tisti komad ni bil poslušljiv na prvo žogo, ni bil ‘catchy’, in je če se prav spomnim izpadel v polfinalu.

    Da pa se razumemo, med Narodnozabavnim rockom in Global Kryner je edina primerjava glasbena zvrst. Drugi so to izpeljali glasbeno res precej zanimivo, naši žal ne. In zato mislim, da je resnično dovolj jadikovanja nad neuspehi slovenskih predstavnikov. S takšnim odnosom, kot ga imajo naši glasbeniki in tisti, ki odločajo o prireditvi, pa tudi publika, do te prireditve sedaj, ne gre več naprej.

    Zato je moj predlog, da se na državni ravni vzpostavi nekakšna shema, s katero bi skušali spodbuditi razvoj slovenske zabavnoglasbene scene. Ja, obuditi duha Slovenske popevke, vendar niti s senco pridaha starih zgodb. Edina podobnost bi lahko bila, da bi spodbujali glasbeno izobražen kader k ustvarjanju na zabavni sceni, kjer bi resnično spodbujali kvalitetno rock, pop, soul, funk, metal, itd. produkcijo, in jo tudi ponosno kazali tujini.

    Mislim, da bi bilo resnično veliko ‘eksternalij’ od takšne zamisli, in mislim, da tudi denarja za to ne bilo škoda (torej, da bi se povrnil), pa tudi našli bi ga najbrž lahko, ker gre za glasbo, s katero se srečujemo vsi vsak dan, in ne za spodbujanje atonalne ali serialne glasbene produkcije :)

    Se pa s Simono Rebolj strinjava še v nečem: Ema je samo odraz slovenske glasbene scene. Zato ne vidim rešitve v ukinitvi pošiljanja slovenskih predstavnikov, pač pa zgolj in samo v ukrepih zgornje sorte. Ki pa so resnično nujno potrebni, ker se Emi da izogniti, slovenskemu sranju na radio postajah pa žal vedno ne.

    Še to: morda bi zamisel lahko primerjali s Predinovimi Globokimi grli, kolikor jih poznam iz medijev. Slednja pa se mi žal, spet kolikor jih poznam, zdijo zelo ‘dušebrižniško’ usmerjena, k določanju zelo ozkih kriterijev, kaj je dobro in kaj ne. Torej so dobra le ‘globoka besedila’ s kakšno akustično kitaro zraven, tehno glasba pa predvidevam, da že v izhodišču ne. Zato predlagani ukrep ne sme izhajati iz takšnih ‘globokih grl’, pač pa mora (ali morajo) biti, z besedami umetnika, kiparja Alena Ožbolta, ‘brez vsebinskih, estetskih, funkcionalnih, tradicionalnih, tehničnih, materialnih in medijskih omejitev’. Vsaj v izhodišču oziroma kot vodilo.

  13.   andee — 29.05.2010 @ 14:19 andee

    @Simona:
    ‘Ja, nastopajoči so pozivali k premiku v glavi, v retardiranost.’
    :-D

  14.   andee — 29.05.2010 @ 14:32 andee

    Še morda to: premik v glavi… se je zgodil na Eurosongu, če ne prej, leta 2006, ko so zmagali Lordi. Vse od tedaj so skladbe držav bistveno bolj raznolike, in lahko zmaga tudi metal ali hardrock glasba.
    Zato res ne vem, na kakšen premik so cikali naši predstavniki… Naprej ali nazaj? Premik na slovenski glasbeni sceni? Odlično, vendar ne s takšno skladbo in glasbenim pristopom, pa če sem s tem zoprn ali ne.

  15.   andee — 30.05.2010 @ 10:25 andee

    K povedanemu bi dodal samo to: včeraj sem nepričakovano uspel gledati Eurosong. Vse čestitke Nemcem, predvsem in bistveno pa vse čestitke Eurosongu. Že drugo leto se mi zdi prireditev zelo uspešna, številne skladbe, ki sem jih slišal, pa so bile za takšno zvrst glasbe in glede na pretekle prireditve zelo v redu. Poleg tega še zmaga (in še druge dobre uvrstitve) ene ne-vzhodnih držav. Kaj je razlog slednjemu ne vem, verjetno spet splet razlogov, med katerimi še vedno mislim, da deljen sistem z žirijo ni zanemarljiv.

    Skratka, Slovenci: ne obupati. Obupajmo le nad sabo in se zamislimo nad splošno ravnijo glasbe, ki vlada na naši zabavni sceni, in razlogi, da jo sami poslušamo, toleriramo in celo podpiramo.

  16.   kinkitone — 30.05.2010 @ 11:14 kinkitone

    Sam’ na guob’c!

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |