V krizi smisla tiči misel






         

28.05.2010

Še malo bolj podrobno o ACEI v Københavnu in kulturni ekonomiki v splošnem

Zapisano pod: Kulturna ekonomika — andee - 28.05.2010

Samo še nekaj besed o organizaciji ACEI, redna sobotna rubrika (v naslednjem zapisu), and I’m off…

ACEI je osrednja organizacija kulturnih ekonomistov nastala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (prvotno pod imenom ACE). Današnje ime kulturna ekonomika je področje dobilo z izdajanjem revije Journal of Cultural Economics (JCE) od leta 1973, prirejanjem rednih konferenc o kulturni ekonomiki (prva je potekala leta 1979 v Edinburghu), ter kasnejšo (1994) ustanovitvijo krovne organizacije ACEI (Association for Cultural Economics International), v okviru katere trenutno tudi poteka večina dogodkov s tega področja. Področje je skozi vsa leta doživljalo rast zanimanja, ki se je v zadnjih letih usmerilo tudi na druge države kontinentalne Evrope (Italija, Avstrija, Španija), ter drugod po svetu (Kanada, Južnoafriška republika, Kitajska), kar kaže široko članstvo v krovni organizaciji.

Kot piše Ruth Towse (v: Blaug, 2001), bi težko govorili o enotni, povezujoči doktrini kulturne ekonomike. Kljub temu, da so spoznanja s tega področja pomembna tako v empiričnem kot teoretskem smislu, je njegovo konceptualno ogrodje razmeroma ohlapno, in se pretežno napaja na nekaterih postavkah neoklasične ekonomske teorije, zlasti teoriji racionalne izbire (Blaug, 2001: 124). Slednja opazuje svet, sestavljen iz racionalno delujočih posameznikov, ki jih pri zadovoljevanju svojih želja omejujejo dohodki, stroški, ter zakoni ekonomskih institucij.

Treba je obenem dodati, da v zadnjem času znotraj področja potekajo razprave o realnem dosegu in pomanjkljivostih takšnih epistemoloških osnov. Poleg neoklasičnih postavk obstaja tudi druga smer v kulturni ekonomiki, ki izhaja iz pojmovanja kulture kot področja sui generis, torej šele naknadno podvrženega razlagam, izhajajočim iz drugih področij. Nekateri avtorji (zlasti David Throsby) so tako opozorili, da je za dejavnosti na področju ekonomije sicer značilna individualnost, medtem ko kulturo zaznamuje princip skupinskega ali kolektivnega delovanja. Zato svetujejo ločeno obravnavo ekonomske in kulturne vrednosti kulturnih dobrin.

Toliko, zgolj v kratkem, zagotovo vnaprej še kaj. Še povezava na spletno stran organizacije: http://www.culturaleconomics.org/.

Povzeman material je iz prispevka Marka Blauga (2001): ‘Where are We Now on Cultural Economics?’ iz Journal of Economic Surveys, Vol. 15, No. 2, pp. 123-143 in predvsem iz moje magistrske naloge.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |