V krizi smisla tiči misel






         

15.06.2010

Navdušenci v znanosti

Zapisano pod: miks — andee - 15.06.2010

Na spletni strani Univerze v Ljubljani je objavljen razpis za mlade raziskovalce: http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=4229. Kar zbode v oči, je opis dela pri dr. Žigi Turku, razvpitemu profesorju in nekdanjemu ministru za razvoj (ki ga sicer cenim bolj kot številne druge ministre in politike). Žiga Turk išče: ‘…diplomanta ali diplomantko gradbeništva, arhitekture, strojništva, računalništva ali kake druge smeri, ki je navdušen nad razvojem IKT v zadnjem času in hoče prispevati k temu, da bi IKT pustil še večji vpliv na grajenem okolju in pri kvaliteti bivanja ljudi. Ki bi rad kot del svetovno uveljavljene skupine sodeloval z vodilnimi tujimi raziskovalci in industrijo v najbolj zahtevnih evropskih projektih. Ki ga tehnološki razvoj ne pušča hladnega in noče biti samo njegov pasivni sprejemnik ampak bi ga aktivno sooblikoval.’ (neposreden citat, s poudarjenim tekstom vred)

Kje je problem? Če me razvoj IKT samo zanima in nad njem nisem očaran, navdušen, v Turkovo zgodbo očitno ne spadam. Če torej nimam že vnaprejšnjega mnenja o razvoju IKT, nisem primeren za mladega raziskovalca. Morda pa je bolje ostati izven ‘bojne fronte’, izven univerzitetnih vojskovanj, in zadržati lastno mnenje, tudi o razvoju IKT.

Ali takšen opis dela resnično spada na področje znanosti, vednosti?

  • Share/Bookmark


16 komentarjev »

  1.   andee — 15.06.2010 @ 21:23 andee

    Kar predstavljam si, kaj vse bodo pisali prijavitelji: ‘kako noro se razvija tehnologija danes’, ‘v kakšnem prelomnem obdobju živimo’, ‘kakšne bleščeče perspektive ima IKT’ ipd. Tekmovanje v pisanju praznoglavih puhlic, za kar ne bodo krivi prijavitelji, ampak avtor teksta sam. Tudi jaz bi v strahu za službo skoraj zagotovo napisal nekaj podobnega.

    Mimogrede, je enako napako žal napravil Tomaž Štih (ali organizatorji Liberty kempov v Bohinju), ki je zahteval od prijaviteljev na omenjeni dogodek prosti spis na temo ‘kako narediti sodobno družbo bolj svobodno’ (ali nekaj podobnega). Kar seveda predpostavlja, da je sedaj nesvobodna, zasužnjena. In prijaviš se verjetno lahko le, če v to ne dvomiš. Hm, svoboda pa taka…

  2.   Sajt — 15.06.2010 @ 22:17

    Saj ko si na razgovoru za kakšen drug field od tebe prav tako zahtevajo navdušenje za to področje. Je predpogoj, kdo pa hoče par let gledat poklapanga študenta.

  3.   andee — 15.06.2010 @ 22:46 andee

    @Sajt:
    hvala za komentar. Ampak ni bistvo v tem – ne gre za poklapanost. Navdušenost in poklapanost nista edini možni, izključujoči se stanji, torej če nisi navdušen si poklapan – lahko si tudi nevtralen, razmišljujoč, kritičen, in še marsikaj drugega.

    Problem je v tem, da se že v začetku zahteva nek pristop, stališče do zadeve. Predstavljaj si, da bi od asistenta za sociologijo družine nekdo pričakoval (in to zapisal že v pogojih dela), da mora biti navdušen nad npr. razširjeno ali jedrno družino. Mislim, da večje neumnosti sploh ne moreš zapisati. Od študenta lahko upravičeno pričakuješ navdušenje do dela na tem področju, ne moreš pa pričakovati nekega stališča, kot je navdušenost nad razvojem IKT. To je v velikem nasprotju z nevtralnostjo in sposobnostjo kritične distance, ki naj bi jo akademska stroka vseeno premogla. To je nekaj, kar jo definira, in nekaj brez česar si žal ne zasluži svojega imena in posla.

    Zato sem razočaran, da Žiga Turk, ki sem ga doslej spoštoval, piše takšne oslarije.

  4.   Sajt — 15.06.2010 @ 23:29

    Aha, moja napak. Sklepal sem, da Žiga Turk predava/raziskuje na področju ITK.

  5.   andee — 16.06.2010 @ 00:31 andee

    @Sajt:
    Seveda Žiga Turk predava na področju IKT. Vseeno pa ne more pričakovati kandidatov, ki jih ‘tehnološki razvoj ne pušča hladnih, in nočejo biti samo njegov pasivni sprejemnik, ampak bi ga aktivno sooblikovali’. Problem je v tem, da njegovo besedilo zahteva že vnaprejšnjo, precej ozko pozicijo, stališče, opredelitev do področja IKT in (na osnovi tega, torej navdušenja nad razvojem področja v zadnjem času) aktiven, angažiran odnos do tega področja.

    Recimo, da me IKT neznansko zanimajo in želim na tem področju raziskovati. Imam tudi zelo veliko prepričljivih referenc na tem področju. Kljub temu pa ne delim mnenja (in navdušenja), da so IKT odrešitev za sodobno družbo, in moj morebitni aktivni angažma ne vključuje brezmejnega navdušenja nad IKT. Ali bo torej dobil pred mano prednost kak zaslepljenec, katerega življenska želja je zgolj in samo ‘promovirati tehnološko dobo kot največji dosežek v zgodovini človeštva’? Mislim, da bi sledeč Turkovim kriterijem žal bilo tako. In tukaj je problem.

  6.   andee — 16.06.2010 @ 00:49 andee

    Od študenta lahko upravičeno pričakuješ navdušenje do dela na tem področju, ne moreš pa pričakovati nekega stališča, kot je navdušenost nad razvojem IKT.

  7.   Sajt — 16.06.2010 @ 15:17

    OK Andee, razumem tvoj point. Jaz sem oglas razumel v kontekstu kot ga opisuješ ti. Tako sem ga sprva razumel tudi jaz. Mislim, da je Žiga Turk samo nerodno formuliral oglas, da ne bi bil problem, če bi k njemu pristopil študent in rekel: “Obožujem področje IKT, vendar menim, da je razvoj IKT v zadnjem času prepočasen, vodi v napačno smer, itd….”. Res je, oglas bi bil lahko napisan nedvoumno, ni pa tako hudo.

  8.   andee — 16.06.2010 @ 16:58 andee

    Ok, kul. Saj priznam, da sem tudi jaz verjetno preobčutljiv na takšne lapsuse, pa se mi vseeno zdijo nevarni, zlasti če se udomačijo.
    Lp.

  9.   Sajt — 17.06.2010 @ 10:21

    Reakcije so pogojene z izkušnjami. Jaz še nisem imel kakšnih pomembnih kratkih stikov zaradi pravilno interpretiranega/napačno oblikovanga teksta, verjetno ti si. V glavnem, dobor piši še naprej, te beremo.

  10.   andee — 17.06.2010 @ 22:03 andee

    Hvala! Se beremo.

  11.   Simona Rebolj — 18.06.2010 @ 23:58 Simona Rebolj

    Mislim, da Andee nič ne pretirava in gre za popoln debakl v pristopu in sporočilu, za kakršnega je nerodnost v formulaciji premlahav odnos do stvari, ki, ja, kvečjemu prispevaju k širjenju take menatlitete. V znanosti, no, in ne samo v znanosti, je kritična distanca in dvom še posebej pomemben faktor, sicer navdušenci lahko naredijo še posebej ekstra veliko škode v svojem pristranskem navdušenje, pri čemer seveda ne bi šlo za nikakršno zgodovinsko posebnost, ampak človek bi pričakoval, da smo se česa naučili.

    Ampak tako je to, če ima politika ali religija, kar je eno in isto, prste vmes. Človek se navadi neznosne lahkosti bivanja pristranskega, klanovskega pogleda na svet z eno in edino resnico, ki naj bi zmagala. In ta, verjetno že podzavesten hudičev ideološki parkelj ima kremplje posredi v obeh primerih, pri Turku in Štihu. In še marsikom. Kot je andee zapisal, je velika razlika med navdušenjem do dela, do raziskovanja in med malikovanjem predvidenega rezultata, kjer ne maramo dvoma in dvom dojemamo avtomatsko za nekaj, kar zavira proces razvoja. Pajade. Kot da pod temi istimi psihozami nismo razvili že marsičesa u tri p m.

  12.   Sajt — 19.06.2010 @ 21:07

    Mislim, da večina ljudi pogoj naveden v oglasu razume kot zahtevo po navdušenju nad IKT samo. In da, če bi šlo za research paper bi se strinjal s teboj. Gre za navaden oglas za mlade raziskovalce. Nihče ni popoln, 100% skoncentriran 100% časa in kadar ne gre za znanstveno besedilo so, po mojem mnenju, dovoljene napake. Tudi znanstveniki in največji geniji govorijo bedarije in puhlice izven (no ja, velikokrat tudi ob) strokovnega udejstvovanja, kar, spet po mojem mnenju, velja še posebej za Žiga Turka. Pri čemer sevdea kot strokovno udejstvovanje ne pojmujem časopisnega oglasa. V tem dotičnem primeru, dogodek nima ravno katastrofalnih razsežnosti.

    Klani, Turk, ideološki kremplji, Štih… no comment

  13.   andee — 19.06.2010 @ 22:01 andee

    @Sajt:
    čeprav gre očitno za repliko Simoni, bi vseeno dodal nekaj stvari. Ne gre za nepomemben tekst, gre za zelo pomembno besedilo, na osnovi katerega bodo rekrutirani novi univerzitetni kadri, ki jih bomo v prihodnjih desetletjih morda oz. verjetno gledali vsepovsod v medijih, v intelektualnih debatah in na kakšnih ministrskih stolčkih, če bo trend politike podoben kot sedaj. In to, da je Turk navdušenje nad razvojem IKT dal v bold, pomeni, da ne gre za lapsus.

    Sam bi dejal, da sem predvsem upal, da so podobni izpadi omejeni na družboslovne institucije (FF; FDV; EF; PF; PeF,…), ker se družboslovje že po svoji definiciji ne more izogniti močnejšemu ideološkemu elementu. Da pa to zapiše profesor, ki prihaja iz tehniških vod, in ki je za povrhu še v stranki, ki oponira ključni, levičarski ideologiji v slovenskem prostoru, pa daje še dvakrat bolj misliti in skrbeti. Še posebej, ker je to človek s precejšnjim ugledom pri nas, in ki sem ga do sedaj spoštoval tudi sam.

    Se pa strinjam, da zaradi tega še ni konec sveta. Žal, tekst je pač zunaj, kakršen je. Žiga Turk, v primeru da zapisanega ni mislil preveč resno, seveda še vedno ostaja ena redkih svetlih točk na slovenskem političnem nebu.

  14.   Simona Rebolj — 21.06.2010 @ 14:13 Simona Rebolj

    Se podpišem pod Andeejevo repliko, večinoma. Samo nekaj bi še dodala. Z drugega apekta je seveda vkomponiranost omenjenega pričakovanja kar v razpisni tekst nekaj, kar lahko vodje projektov pričakujejo tudi sicer, čeprav javno skrivajo tendenco, vendar jo izvajajo pri selekciji ob pogovorih s kandidati. Tako da bi lahko rekli, no, je vsaj iskren. Je pa seveda zaskrbljujoče, ker takšna iskrenost lahko priča tudi o tem, kako je takovrstno delovanje postalo že samo po sebi umevno. Skratka, verjamem, da Turk ni nikakršna izjema, ampak kvečjemu že posledica, ena izmed.

    Še pripomba na družboslovne inštitucije, pod kar se ne podpišem v Andeejevi repliki. Osebno namreč enakega pristopa ne izključujem od sfere družboslovja in menim, da se ne bi smelo izključevati. Strinjam se, da se v družboslovni sferi bolj očitno in pogosto pojavlja, ja, ampak nikakor ne bi smeli na to pristat kot na del definicije. Daleč od tega. Potrebna profesionalna objektivna distanca je znotraj družboslovnih vprašanj enako izrednega pomena za družbo in vpliva na sistemsko ureditev in delovanje družbe tudi v primerih, ki vpliva na vsakega slehernika. Na to temo sem pred časom napisala en zapis, ki se je eksplicitno dotikal znanstvene obravnave določenega pojava s strani uglednega profesorja in ponudil izsledke, na način, ki je bil evidentno manipulativen in pristranski. V ideološkem boju seveda, ki se je slučajno takrat bolj intenzivno odvijal tudi preko medijev. Naslov zapisa je Seks, ljubezen in družina (če bi se ti kdaj ljubilo pokukat v bolje pojasnilo, kaj se dogaja). Osebno sem zaradi ideološke pristranskosti in posledičnih neumnosti izredno razočarana nad družboslovno sfero in seveda tudi natančneje nad FDV-jem. In tudi v tej sferi se drastično razlikujejo osebnosti v imenu stroke, ki so nekvalitetne in kvalitetne premnogo redkejše izjeme, pri katerih bi lahko rekla, da imajo predavanja in dialog s študenti, vzgojo novih rodov stroke, nek konstruktiven smisel. Ker ideološka pristranskost nikakor ni vkomponirana po mojem mnenju nič bolj v definicijo kot pri naravoslovni sferi. Enako pri tezah ne sme bit v prvem planu nadušenje ali nenavdušenjem nad nekim možnim rezultatom, plodom raziskovanja, ker je vse skupaj odvisno od stopnje obče pridobitve, ki zadovoljuje in olajšuje življenje večine ali pač ne. Skratka, za predhodno vprašanje, ali hočemo dinamit, kako se ga bo predvidoma uporabljalo, če že, ali raje ne. V konkretnem in prenesenem pomenu.

  15.   Sajt — 23.06.2010 @ 00:32

    agree to disagree. on multiple levels. :)

  16.   andee — 30.06.2010 @ 00:50 andee

    @Simona:
    se opravičujem za pozen odgovor zaradi drugih obveznosti.

    Mislim, da se povsem strinjava, v nobenih strokah ne more biti izgovora za ideološko obarvanost ugotovitev ali kakršnih koli sporočil (to sem tudi sam velikokrat že povedal na tem blogu). Ampak razlika pač obstaja – družbene vede se, kakor koli se že trudijo, nekemu elementu ideologije ne morejo izmakniti. Čeprav pa priznam, da nisem prav prepričan, da se tudi naravoslovne ali tehniške vede temu lahko povsem izognejo, čeprav so same o tem večinoma prepričane. Ampak kot rečeno, družboslovne vede s svojim preučevanjem spreminjajo sam predmet preučevanja, zato se njihova ‘nepristranskost’, nepovezanost s predmetom preučevanja, po definiciji razbline kot dim. Kar pa, in to je res ključno, ne sme biti, kot pogosto je, izgovor za podajanje zavestno ideološko obarvanih sporočil. Kot je npr. tole dr. Turka, čeprav ni družboslovec.

    Hvala tudi za omembo na tvoj tekst, sem ga, sicer trudoma, našel na tvojem blogu, upam, da najdem v prihodnjih dneh še čas, da ga preberem.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |