V krizi smisla tiči misel






         

3.07.2010

Sobotna noč – trojica velikih part 3

Zapisano pod: Glasba, jazz, itd... — andee - 3.07.2010
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda

Še tale redna rubrika. Ker smo zelo v kratkem nekaj napisali že o Patu Methenyju in Johnu Scofieldu, nekaj besed še o tretjem izmed moje trojice velikih treh kitaristov sodobnega jazza. Lahko bi se (morda upravičeno) pritožili, da pozabljamo na Johna McLaughlina, Johna Abercrombieja, Marca Ribota, Ralpha Townerja, Ala di Meolo, Mikea Sterna, Scotta Hendersona, Jeana Paula Bourellyja, če gremo rahlo nazaj, še Jima Halla, Joea Passa, ali, če gledamo širše, gotovo še Paca de Lucio.

Vendar pa moje mesto dobi Bill Frisell. Ker je edinstven, unikaten v svojem dojemanju glasbene materije, vsaj na področju jazza. Ker v nekem trenutku zveni kot kitarist Avsenikov (Levček), spremljevalec Dolly Parton, in hip zatem kot del noise-jazz banda Johna Zorna ali član comba Ornetta Colemana. Ker bi, če bi se še ukvarjal z jazz kitaro, vsaj za hip res želel zveneti kot on, res skoraj že banalno preprosto, obenem pa vseskozi na meji (in prek meje) najkompleksnejših harmonskih zvez. Kot so prekinitev njegove improvizacije nekoč označili v neki jazzovski reviji, kot bi prekinili nekoga med sanjami, kot bi prekinili nekaj posvečenega, zasanjanega. In vsaj meni njegova improvizacija res vedno ponudi nekaj takšnega.

Kot že v navadi, več njegovih videov:
Bill Frisell – Strange Meeting (zame, kolikor ga poznam, njegova najlepša skladba)
Bill Frisell Quartet – Little Brother Bobby
Bill Frisell – Shenandoah
Bill Frisell Trio – L. A. Blues

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |