V krizi smisla tiči misel






         

5.07.2010

Štædentje, štædentje…

Zapisano pod: Politične 'analize' — andee - 5.07.2010

Tole je pravzaprav variacija na legendarni komad Ali Ena ‘Stremetzky’. Podobno, kot vsaj v tej skladbi glasbenik in popotnik Strmecky stremi po mladih dekletih, nekateri študentje že leta prek študentskih institucij igrajo svoje igre (pre)moči, pohlepa in politične in ekonomske korupcije. Sam lahko to potrdim za svoja študentska leta, očitno pa še do danes ni nič bolje… Prav v času mojega dodiplomskega študija je potekala delna študentska reforma, tako sem bil sam prvi tajnik Študentske organizacije Fakultete za družbene vede. Glede na vse, kar se dogaja, bi težko rekel, da sem kaj prida ponosen na to.

Še vedno imajo študentje morje institucij, tako da imajo veliko možnosti, da že v ranih letih zabredejo do grla v vode študentske politike. Številni, nekateri celo med najbolj nadarjenimi, zaradi tega ne dokončajo niti svoje fakultete. Kje pa imajo čas, ko pa so predsedniki ŠOU, tajniki ŠOS, člani študentskega sveta fakultete in univerze in študentski predstavniki v senatih fakultet ali univerz. Obenem tisti z močnejšo pripadnostjo lokalnemu okolju participirajo še v študentskih klubih, zbranih v zvezi ŠKIS. Aha, pozabili smo seveda na slavne študentske poslance, ki se praviloma izvolijo kar sami, ob že pregovorni (ne)udeležbi študentov na volitvah.

Vprašanje, ki se verjetno ne postavlja le meni, je zakaj za vraga potrebujemo vse te institucije. Bom povedal drugače: zakaj razen študentskega sveta in senatov potrebujemo sploh katerokoli zgoraj navedeno institucijo. Morda bolje, zakaj teh institucij ne vodijo profesionalci, in so v njih zaposleni tudi izključno profesionalci, plačani delavci. In s tem te organizacije (gotovo bi bila že ena dovolj) postanejo le še servisi, pa pri tem ne mislim sedanjih študentskih servisov, temveč institucije, prek katerih lahko študentje opravljajo prostočasne aktivnosti, ob predvidevam resnem in aktivnem študiju. Sedaj pa se dogaja ravno nasprotno: veliko študentov skoraj več časa preživi na študentskih servisih in na organizacijah, in se morajo profesorji dobesedno truditi, da jih ob vseh pravicah sploh še pritegnejo k obisku predavanj.

Skratka, priznam, da pišem stvari po svojem občutku, in me bo morda kdo opozoril, da katera od zgornjih stvari ni ali ni več točna. Vendar, oprostite, ob pogovoru, kot je bil pravkar videni v Odmevih s Katjo Šoba in Jernejem Štromajerjem, zlasti ob nastopu slednjega, me prime, da bi bruhal. In sem vesel, da sem svoja tajniška leta že pustil za sabo, in da ob prostem času raje poblogam ali preberem čimveč zanimive literature. Ja, prav res sem zelo vesel tega. Vse le ni politika in politični boj…

  • Share/Bookmark


7 komentarjev »

  1.   Žogca — 6.07.2010 @ 14:24

    Meni je šlo na bruhanje že takrat, ko sem bila študentka, in še danes mi gre na bruhanje, ko mi kdo omeni študentske organizacije in študentsko politiko. Kot bi šlo za državo v državi, saj tudi gre, z vso to politično elito, mafijo in tem, kar sodi zraven. Narod pa (v tem primeru študentje) gara in jim daje procente od svojega garanja. Zato sem tudi jaz nekje na pol študija nehala delati prek napotnic, ampak sem si zadeve uredila drugačne. Za oni pildek (napotnico) so mi jemali po petnajst procentov (ali koliko že, vsekakor veliko, preveč, glede na to, da sem si delo vedno našla sama), potem sem pa brala, kaj vse se gredo tudi z mojim denarjem. Fuj in fej. Aha, tudi Odmeve sem včeraj gledala, totalen bruh.

  2.   andee — 6.07.2010 @ 14:41 andee

    @Žogca:
    nimam komentarja, lepo, da me kdo razume.

  3.   hXc — 6.07.2010 @ 14:48

    a je še komu paradoks da ima študentski vrh “političnih funkcionarjev” anarhistične agende?

  4.   Žogca — 6.07.2010 @ 14:53

    Prekleto dobro te razumem. In potem pridem vsa nenaspana (pač, res študirati in res delati, da preživiš, za spanje nisem imela časa, kaj šele za študentske žure in izlete) na prekleti študentski servis, da bi vzela napotnico, pa vidim tam nalepljene fotografije, kako so se luštno imeli v Španiji, Grčiji in ne vem še kam so hodili žurat. Res, je je minevalo. In dobesedno sem takrat financirala dve državi, to ta pravo in potem še ono študentsko. Najprej so si eni vzeli provizijo za nič, potem so si še drugi vzeli davke. Mi pa naj delamo kot bebci. Bilo bi tragikomično, če ne bi bilo samo tragično, kot nam potem še takole pametujejo s televizijskih zaslonov. Sporočilo pa jasno – briga me za vse drugo, samo za privilegije mi je mar. Ker če bi jim bilo mar za študente, jih ne bi odirali.

  5.   andee — 6.07.2010 @ 14:59 andee

    @HXc:
    z anarhizmom ni zato še nič narobe, kljub temu, da ga ‘kao’ študentski vrh podpira. Iskreno rečeno, dvomim, da razume karkoli o anarhizmu. Prej bi rekel skrajnemu hedonizmu…

    @Žogca:
    ja, ampak prava tragedija je, da so najbolj oškodovani študentje sami, zato ker se za to dolgoletno anomalijo ne zmenijo. Sam sem bil nekoliko aktiven v tej smeri konec devetdesetih, in bil po tem prepričan, da se bo ŠOU sesul sam vase v nekaj letih. Kot kaže povsem narobe, ker je vse še bistveno hujše in bistveno bolj razpredeno kot takrat.

  6.   milenči — 7.07.2010 @ 08:50

    zakaj imajo študentske org. toliko denarja na računih- predvsem iz državne malhe? Zato, ker so le-te že od nekdaj bile kovalnice bodočih zvestih kadrov.
    Tudi moje skromno mnenje je, da naj študentje študirajo. Nikakor pa ne, da politikujejo v smislu tovrstnih funkcij.

  7.   andee — 7.07.2010 @ 11:22 andee

    @Milenči:
    se strinjam, študentje naj ne politikujejo. To ne izključuje študentskih gibanj, pač pa dejansko, institucionalno politiko v službi večjih strank in posameznih interesov, ki se jo gredo sedaj.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |