V krizi smisla tiči misel






         

7.08.2010

Sobotna noč – Istra je (skoraj) naša

Zapisano pod: Glasba, jazz, itd... — andee - 7.08.2010
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda

Dober dan,
v tej redni rubriki tokrat po daljšem času nekaj nam bližjega. Med jazzovskimi ustvarjalci pri nas in v nam bližnjih državah, ki sem si jih najbolj zapomnil v preteklih letih, je na prvem mestu gotovo pevka Tamara Obrovac. Spoznal sem jo v tretjem letniku gimnazije, ko sem organiziral koncert svojemu takratnemu učitelju kitare Žarku Živkoviću. Žare je nastopil v duetu s Tamaro Obrovac, za katero mi je že takrat dejal, da je nekaj čisto posebnega in precej boljša od večine slovenskih jazz pevk. Rezultat koncerta je bilo čisto navdušenje, legendarni profesor, ki je takrat organiziral plese na gimnaziji, mi je po nastopu povedal, da ga je predvsem pevka popolnoma impresionirala. Tamara je že takrat zvenela kot deset inštrumentov hkrati, in se skorajda ni opazilo, da gre le za duet kitara-vokal.

Od tedaj je šla Tamarina pot strmo navzgor. Njeno sodelovanje z Žigo Golobom in Krunoslavom Levačićem, ter kasneje še Urošem Rakovcem in Faustom Beccalossijem, v t.i. Transhistria Ensemblesu, pa je postalo legendarno, za svoje delo s tem in sorodnimi ansambli je prejela tudi pet Porinov, osrednjih hrvaških nagrad na področju glasbenega ustvarjanja, in še številne druge nagrade in nominacije, ter navdušila občinstvo po vsej Evropi. Njena glasba pa ostaja posebna, predvsem na meji med jazzom in etno glasbo. Upal bi si reči, da je v njeni glasbi zares združeno vse najboljše, kar obe zvrsti glasbe premoreta, in da se ob poslušanju res preselite v kamnite, kraške, s poezijo prežete istrske pokrajine. Ki so vsaj deloma tudi naše, od tod tudi zasedba njene Transhistria zasedbe, ki vključuje dva Slovenca - kitarista Uroša Rakovca in basista Žigo Goloba, dva izmed vodilnih predstavnikov mlajše srednje generacije slovenskih jazz glasbenikov.

Tako, dovolj besed, naj zdaj govori glasba. Izbral sem pet skladb, čeprav žal večine, ki sem jih sam v teh letih preposlušal, ni na Youtubu. Tako, da boste lahko slišali najprej tarantelo Daleko je…, nato dve baladi, prelepo Stila (z izjemno improvizacijo akordeonista Fausta Beccalossija) in kombinirano irsko/istrsko Róisín Dubh /Divojka, ter za konec še improvizacijo na eno njenih legendarnih skladb Črno zlo, ter odštekano, kot zmeraj, sodelovanje z legendo beograjske scene Rambom Amadeusom.

Veliko užitkov.

Tamara Obrovac Transhistria Ensemble – Daleko je…
Tamara Obrovac Transhistria Ensemble – Stila
Tamara Obrovac IstriaIreland Ensemble – Róisín Dubh / Divojka
Tamara Obrovac Transhistria Ensemble – Črno zlo
Tamara Obrovac feat. Rambo Amadeus – Turbo Funk

  • Share/Bookmark


5 komentarjev »

  1.   maatjazh — 8.08.2010 @ 12:10

    Ja, Tamara je tudi meni zelo v redu. Jaz bi sicer rekel, da ne gre toliko za jazz kot za etno glasbo z elementi jazza, ampak to je itak samo predalčkanje.

  2.   andee — 8.08.2010 @ 12:29 andee

    @Maatjazh:
    ja, se strinjam. Tudi glede predalčkanja.

  3.   nevenka — 8.08.2010 @ 18:29 nevenka

    Tretji video je zame čisti užitek. Res se nam odpre prelep, barvit vokal…

  4.   andee — 8.08.2010 @ 18:34 andee

    @Nevenka:
    aha, mhm :) Tudi drugi je podobno super, posebej instrumentalna improvizacija.

  5.   nevenka — 8.08.2010 @ 18:44 nevenka

    Ja, drugega še nisem uspela poslušat, tako počasi mi dela internet (ali pa kaj drugega)
    in mi samo trga zvok. Bom kasneje poskusila, če bo šlo.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |