V krizi smisla tiči misel






         

21.08.2010

Sobotna noč – Narodnozabavni jazz

Zapisano pod: Glasba, jazz, itd... — andee - 21.08.2010
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda

Tokrat o premiku v glavi… Torej frazi, s katero so letošnji slovenski zmagovalci EME skušali prepričati Evropo. Premik v glavi na prireditvi, kot je Eurosong, ki dotlej ni bil ravno naklonjen raznim radikalnim premikom, se je po mojem mnenju pričel v letu 1998 z zmago izraelske transvetit(s)ke Dane International, nadaljeval v letu 2003 z zmago turške predstavnice Sertab Erener, ko so k besedi prišle tudi države, ki so bile dotlej v ozadju. Premik se je gotovo dokončal leta 2006, ko so zmagale hardrock pošasti s Finske, kar bi bilo še desetletje pred tem nepojmljiv škandal.

Ampak dovolj o Eurosongu. Morda le še to, da so premik v smeri mešanja alpske ‘polka-valček’ narodnozabavne glasbe z bolj sodobnimi glasbenimi stili, če ne prej, pričeli avstrijski predstavniki Global Kryner v letu 2005, s sijajno glasbeno mešanico pod imenom Y Así, ki pa verjetno zaradi ne dovolj ‘catchy’ refrena ni bila deležna pozornosti in je izpadla že v polfinalu. V tokratni rubriki nekaj glasbe te izvrstne avstrijske skupine. Večina njenih glasbenikov je iz jazzovskih vod, ki v Avstriji posebej cveto, nemara tudi zaradi urejenega šolskega sistema, kjer je za razliko od Slovenije možno študirati jazz na akademski ravni. Zato so Avstrijci v preteklih desetletjih producirali vrsto izvrstnih glasbenikov, omenimo le brata Wolfganga in Christiana Muthspiela, kitarista Harryja Pepla, basista Adelharda Roidingerja in Petra Herberta, legendarnega Joeja Zawinula (ki pa seveda spada še v eno obdobje pred omenjenimi), in še bi lahko naštevali.

Skupino Global Kryner tako sestavljajo pevka Sabine Stieger, klarinetist Christof Spörk, pozavnist Martin Tempel (ki je v skupini nasledil Sebastiana Fuchsbergerja), kitarist Edi Köhldorfer, harmonikar Anton Sauprügl, ter trobentač Markus Pechmann (nasledil je Karla Rossmanna). Njihova glasba, v kateri poleg nekaterih avtorskih skladb sicer prevladujejo priredbe znanih skladb iz vseh glasbenih vod, je učinkovita in vrhunska mešanica narodnozabavnih glasbenih prijemov s pop, rock in predvsem jazz motiviko.

Tako sem za nocojšnjo rubriko izbral šest skladb: najprej evrovizijsko Y Así, edino med temi, ki je njihova avtorska. Sledi priredba znanega Ellington/Tizolovega jazzovskega standarda Caravan. Nato prestopimo v rock in R&B vode – sledita namreč odlični priredbi pesmi Eye of the Tiger ameriške skupine Survivor, in legendarnega rock’n'roll standarda Proud Mary.

Sledi skladba z začetka druge polovice prejšnjega stoletja, ki jo je populariziral predvsem Frank Sinatra v duetu s hčerko Nancy, torej skladba Somethin’ Stupid. Za zaključek še ena priredba, skladba Funky Town.

Čisto za konec še slovenski premik v glavi, torej Narodnozabavni rock. Pravzaprav me je presenetilo, da niti ne izzveni tako zelo slabo (čeprav o primerjavi v kvaliteti glasbe res ne moremo govoriti), vendar pa je to, da o premiku v glavi ob tej skladbi res težko govorimo, precej očitno. Vsekakor pa ponujam vse skladbe vsaj v osvetlitev in primerjavo nekaterih sodobnih mešanj ‘goveje’ glasbe z drugimi glasbenimi zvrstmi.

Global Kryner – Y Así
Global Kryner – Caravan
Global Kryner – Eye of the Tiger
Global Kryner – Proud Mary
Global Kryner – Somethin’ Stupid
Global Kryner – Funky Town
Ansambel Roka Žlindre in Kalamari – Narodnozabavni rock

  • Share/Bookmark


27 komentarjev »

  1.   dorothy — 21.08.2010 @ 08:47 dorothy

    Hej :) tudi jaz sem že hotela kakšno napisati o Global Krynerjih, pravzaprav že v trenutku, ko sem slišala naše evrovizijsko skropucalo :) Za Y Asi mi še zdaj ni jasno, zakaj ni bil to blazen uspeh – aranžma je res poln, Sabine pa poje fantastično. Meni je sicer pri srcu tudi http://www.youtube.com/watch?v=zLNhqhK4Vyg, s tem komadom sem jih pravzaprav spoznala. Se jim pa pozna izobrazba, to pa ..
    Glede šolskega sistema pa .. saj tako ali tako vedno več Slovencev beži v Gradec in Celovec. Pogoji so z Ljubljano pač neprimerljivi ..

  2.   andee — 21.08.2010 @ 13:13 andee

    @Dorothy:
    Zdravo. Ja, njihova glasba je kar hvaležna tema za pisanje, posebej za Slovence. Glede Y Asi sem bil tudi sam razočaran (še bolj pa sami Avstrijci, ki so se za eno leto umaknili iz Eurosonga). Mislim pa, da skladba preprosto ni za širšo publiko, morda je preveč repetitivna in premalo res ‘catchy’, ‘v trendu’, da bi prepričala široke množice. Mislim, da tudi alpski ritmi trenutno niso ravno po širšem evropskem okusu, in kadarkoli se pojavijo, prej škodijo skladbi kot pa ji pomagajo.

    Tudi njihova priredba Sex Bomb je bila v mojem izboru, ampak sem se potem vseeno odločil drugače. Je pa izvrstna priredba, hvala tudi za ta link.

    Glede šolskega sistema je pa tako, da Slovenci po (ali brez) srednji jazz šoli res bežimo v Gradec, Celovec in zadnje čase tudi Rotterdam, čeprav se že vrsto let govori o uvedbi jazz oddelka tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Žal ostaja pri ‘just talk’…

  3.   Simona Rebolj — 21.08.2010 @ 14:48 Simona Rebolj

    Popolnoma logično je, da so Global Krynerji takrat izpadli in danes bi tudi, čeprav se je toleranca do žanrov na Eurosongu drastično povišala in je drugačnost celo zaželena. Ampak ne na vsak način. Še vedno in za vedno gre za festival, ki stavi na pop koncept, ki ima svoja pravila igre pri publiki, torej na hit projekte. In Global Kryner tega niti po pomoti ne ponuja v nobenem segmentu. To se lepo vidi na primer pri zgornjem posnetku priredbe The eye of the tiger. Jazzovski sladokusec, kar je velika manjšina, bi verjetno raje poslušal ta komad v njihovi različici. Povprečen obiskovalec diskoteke pa niti po pomoti ne bi zamenjal tole za original. Ker oni vse tisto, kar pri tem hitiču izstopa, da je hit sploh lahko postal, popolnoma razsujejo in povodenijo, v jazz maniri pa zakomplicirajo na mestih, kjer obiskovalec diskoteke res ne želi, da bi mu zakomplicirali ritem.

    Ne strinjam se tudi, da je bi njihov evrovizijski komad dober. Verjetno eden najslabših v njihovi karieri, kar se je zgodilo verjetno zato, ker so želeli malo poenostavit zadevo, da bi na takem festivalu, ki stavi na poslušanje na prvo uho bolj zažgali. No, in ker potem niso bili ne ptič ne miš, je tak tudi komad. Najslabša plat medalje tega benda je pa pevka. Ne vem, zakaj bi bila odlična. Pevk, ki sicer zadenejo ton, so luštne za pogledat, imajo pa najbolj povprečen ženski vokal na svetu in prekleto skromno prezenco na odru, je kot listja in trave. To je velika škoda za ta sicer v svojem slogu dober bend.

  4.   andee — 21.08.2010 @ 15:07 andee

    @Simona:
    hvala za repliko. Se pa ne bi strinjal s povedanim. Prvič, priredba Eye of the Tiger se mi zdi dovolj/zelo dobra, zato sem jo tudi uvrstil. Predvsem pa je vsaj zame bistvo glasbe Global Kryner to, da v njihovih priredbah standardi iz pop, rock in jazz glasbe zazvenijo kot alpske poskočnice, in obratno. In to jim imenitno uspeva. Je pa res, da niso hitmejkerji, kar pa mislim, da tudi ni njihova želja. Morda prav zato tudi nastopajo v moji rubriki.

    Tudi njihova evrovizijska skladba je dobra, vendar najbrž res ne pisana po evrovizijskih klišejih, zato ni prišla daleč. Če bi imela namesto alpskega grški ritem, in še kakšno močnejšo (glasnejšo) ritem sekcijo (po možnosti elektronske narave), bi po mojem lahko prišla precej dlje.

  5.   nevenka — 21.08.2010 @ 15:12 nevenka

    Moji občutki so približno tako mešani kot muzika. Caravan mi je bil še kar.
    Zgleda, da meni polka nikakor ne gre do srca, tudi če je namaškerana v kaj drugega.

  6.   andee — 21.08.2010 @ 15:16 andee

    @Nevenka:
    kot rečeno pri odgovoru Simoni – vsaj zame je bistvo glasbe Global Kryner to, da v njihovih priredbah standardi iz pop, rock in jazz glasbe zazvenijo kot alpske poskočnice, in obratno. In to jim imenitno uspeva. Seveda pa v nekem splošnejšem glasbenem ali jazz merilu ne pokažejo toliko, kot npr. izvajalci v pretekli rubriki pri skladbi Spain.

  7.   nevenka — 21.08.2010 @ 15:17 nevenka

    Sem pa že razmišljala, kako bi se slišali Avseniki v simfonični izvedbi :-)
    Če bi imeli kaj skupnega s Straussi?

  8.   andee — 21.08.2010 @ 15:21 andee

    @Nevenka:
    Avseniki in simfoniki – khm, bljak? Brez zamere…
    Čeprav pravi mojster naj bi znal iz vsake glasbe potegniti tisto najboljše, tako da je tudi ta možnost verjetno odprta.

  9.   nevenka — 21.08.2010 @ 15:29 nevenka

    He, he…bljak. Valčke sem imela v mislih z veliko violin (Tam kjer murke cveto?). Ne hopsasa drajsasa.
    In ne Avseniki in simfoniki. Samo glasba v simfoničnem aranžmaju.

  10.   dorothy — 21.08.2010 @ 15:30 dorothy

    @Simona: ah, no, za jazzovske sladokusce GlobalKryner pač niso. Tako kot je rekel Andee – bistvo je, da že znane napeve (in tu res mislim melodije) preoblečejo v oberkrajn preobleko. In o pevki – za tale stil je odlična. Recimo v Something stupid; meni se zdi precej očitno, kako skoraj parodira način petja v oberkrajnu.
    @nevenka: saj obstaja. http://www.youtube.com/watch?v=aU-ka1Z5Koc. Upam, da bo andee preživel tale link :)

  11.   nevenka — 21.08.2010 @ 15:37 nevenka

    O, hvala Dorothy, prav nekaj takega sem imela v mislih. Mene res spominja na Strausse :-)
    Ni ravno bljak, ane Andee?

  12.   andee — 21.08.2010 @ 15:40 andee

    @Dorothy, Nevenka:
    hvala za link, sem preživel :roll: Je pa res, da potrjuje Nevenkino tezo o Straussih. In to ni poseben glasbeni kompliment.

  13.   nevenka — 21.08.2010 @ 15:53 nevenka

    Ja, no. Dunajski filharmoniki si tega gotovo ne štejejo v sramoto.
    Vsekakor je zame taka izvedba Avsenikov miljonkrat boljša od izvirnih zadev.

  14.   andee — 21.08.2010 @ 16:06 andee

    @Nevenka:
    ok, saj ni tako slaba. Ampak sam imam tukaj raje kot uglajene simfonike, malo bolj robate Koširje, Levčke, Gašperje, Žlindre, in podobne. Čeprav iskreno rečeno ne v eni ne v drugi glasbeni izvedbi ne najdem kaj posebej zanimivega ali mojim ušesom dražljivega. Prav zato govorim raje o Global Kryner, ker mi njihova izvedba ‘goveje glasbe’ pa to uspe dati.

  15.   Simona Rebolj — 21.08.2010 @ 23:25 Simona Rebolj

    @Andee:

    Res nima smisla dialog o čemer koli, če se ne beremo ali ne poslušamo dovolj pozorno vsaj v osnovi, kar pomeni, nekaj prebrat, kot je zapisano. Na primer:

    “Še vedno in za vedno gre za festival, ki stavi na pop koncept, ki ima svoja pravila igre pri publiki, torej na hit projekte. In Global Kryner tega niti po pomoti ne ponuja v nobenem segmentu. To se lepo vidi na primer pri zgornjem posnetku priredbe The eye of the tiger. Jazzovski sladokusec, kar je velika manjšina, bi verjetno raje poslušal ta komad v njihovi različici. Povprečen obiskovalec diskoteke pa niti po pomoti ne bi zamenjal tole za original. Ker oni vse tisto, kar pri tem hitiču izstopa, da je hit sploh lahko postal, popolnoma razsujejo in povodenijo, v jazz maniri pa zakomplicirajo na mestih, kjer obiskovalec diskoteke res ne želi, da bi mu zakomplicirali ritem.”

    Mislim, da sem tole zgoraj dovolj natančno predstvarila v kontekstu, tako da res ni razumljivo, kaj neki naj pomeni tvoja replika, da se ne strinjaš, ker se ti zdi dovolj dobro! Kaj pa ta pridevnik pomeni, v primerjavi s čim in za kam neki? In potem nadaljuješ, da ne delujejo po standardih popa itd., s čimer brez potrebe poveš nekaj, kar sem sama pojasnila, da ravno zaradi tega komad ni za v diskoteko ali za na kakšne standardne pop festivale (so pa za v Avstrijo pač in za na njihove lestvice povsem dovolj softasti in hitasti). Na kaj sploh repliciraš torej z napovedanim nestrinjanjem, izpade namreč, kot da me zajebavaš, ali pa preprosto repliciraš nekomu drugemu.

    In seveda ne obstajajo pesmi, ki bi bile pisane po nekih evrovizijskih standardih. Ne gre za evrovizijske standarde, ampak za vsesplošne popstandarde, ki so seveda v ospredju tudi na Eurosongu. In Global Krynerji ne morejo nikjer požet veliko zanimanja, tudi na nobeni radijski frekvenci po svetu ne, kjer se rola popularna glasba na podlagi poptrendov. Niti ne morejo prit nikamor na nobeni pop lestvici. Še najbolje jih množično sprejema pač Avstrija, ravno zaradi takoimenovanih alpskih viž, ki jih poslušajo samo Slovenci, Avstrijci in nekaj gastarbajtarjev po svetu. In očitno se ne strinjava predvsem v tem, da je Y Asi dober komad in o tem se nima smisla prekljat. Če mene vprašaš, je komad za crknit dolgocajten, enoplasten in brez omembe vredne dramaturgije. Relativno dobro aranžiran ringaraja. Z njenim skrajno povprečnim vokalom in brezvezno barvo glasu je pa še slabši.

    @Dorothy:

    Še ena, ki ne bere pozorno. Očitno raje limaš smeške, kot da bi prebrala, kot piše. Zapisala sem:

    “To se lepo vidi na primer pri zgornjem posnetku priredbe The eye of the tiger. Jazzovski sladokusec, kar je velika manjšina, bi verjetno raje poslušal ta komad v njihovi različici. Povprečen obiskovalec diskoteke pa niti po pomoti ne bi zamenjal tole za original.”

    Kot vidiš, če lahko tokrat, v kolikor se potrudiš, vidiš, nikjer in nikoli nisem zapisala, da bi bili Global Krynerji za jazzovske sladokusce. Takega idiotizma ne bi zapisala niti v sanjah, saj je jasno, da so Global Kryner softiči. Zapisala sem, da bi jazzovski sladokusec verjetno raje poslušal komad Eye of the tiger v njihovi izvedbi, kot v pop štanc originalu, kar je pa nekaj popolnoma drugega, a ne??? Moj komentar se je torej nanašal na točno določeno skladbo in na točno določen kontekst.

  16.   marš na drini — 22.08.2010 @ 00:21 marš na drini

    za te Global Kryner slišim prvič in se mi zdi, da zapravljajo svoj glasbeni talent, ker se vidi, da igrat znajo, ampak to zame nima smisla. s tem se glasbo totalno degradira, pa s tem ne ciljam na to, da bi narodnozabavna glasba bila nekaj manj, čeprav si glede tega tudi nima smisla delati nekih utvar, ampak to ukalupljanje glasbe v neke glasbene stile je meni bilo vedno nekaj grozljivega, ker s tem d dejanske iz glasbe delaš čisto teorijo in če glasbo poganja teorija namesto čustev, inspiracije, navdiha, potem je rezultat vedno švoh.

  17.   andee — 22.08.2010 @ 19:01 andee

    @Simona:
    hvala za repliko, čeprav po mojem precej odvečno. Na tvoje besede resda nisem odgovoril s ‘hvala za repliko. Se pa ne bi strinjal s povedanim. Prvič, priredba Eye of the Tiger se mi zdi dovolj/zelo dobra, zato sem jo tudi uvrstil.’,

    sem pa zato več kot dovolj odgovoril z nadaljevanjem
    iste replike:
    ‘Predvsem pa je vsaj zame bistvo glasbe Global Kryner to, da v njihovih priredbah standardi iz pop, rock in jazz glasbe zazvenijo kot alpske poskočnice, in obratno. In to jim imenitno uspeva. Je pa res, da niso hitmejkerji, kar pa mislim, da tudi ni njihova želja. Morda prav zato tudi nastopajo v moji rubriki.’

    Morda bi ti želela neke strašne razprave zakaj Global Kryner niso uspeli na evroviziji, zakaj jih ne vrtijo po diskotekah, ne vem. Se ti res zdi, da zadanejo bistvo zapisa? Meni so tako rekoč irelevantne. Ali je bil komad dober ali ne, je pa kot večina podobnih stvari v umetnosti zelo subjektivne narave, se ti ne zdi?

    Glede citiranja in dobrega branja pa mislim, da tudi prvi del te replike povzame in pokaže vse, kar imam povedati. Rad se pogovarjam o bistvenih stvareh, če želiš pikolovsko ‘prekljanje’ besedo po besedo, boš po mojem morala najti koga drugega, žal.

    @Marš na Drini:
    nisem sicer zares prepričan, da tudi ti sam veš, o čem si sploh hotel replicirati. V zapisu ni nikjer napisanega nič o tem, da bi hotel Global Krynerje kategorizirati, prav nasprotno, s svojim zlivanjem zvrsti te zvrsti oz. kategorije presegajo. Da pa igrajo nekaj, čemur bi sam rekel narodnozabavni jazz, je pač moja oznaka, kot vsaka druga. Sami sebi po mojem pravijo še kako drugače, kar pa mi je irelevantno, dokler je glasba dobra. Zato res ne vem, v čem je pravi point tvoje replike, razen v tem, da je nekaj bilo pač treba napisati.

  18.   marš na drini — 22.08.2010 @ 20:33 marš na drini

    @andee,

    “s svojim zlivanjem zvrsti te zvrsti oz. kategorije presegajo”

    ti temu praviš zlivanje zvrsti, jaz pa tipično ukalupljanje glasbe v neke stile. vsak glasbeni stil ima svojo teorijo, ki ima seveda tudi neko socialno zgodovinsko ozadje in, recimo temu, dušo. ti seveda lahko vsako melodijo zaigraš na 1001 način tako, da preprosto upoštevaš to teorijo, ampak s tem pa dejansko ubiješ dušo, če se bolj čustveno izrazim, ker glasbo interpretiraš povsem tehnično. skratka, to je podobno temu, kar počnejo tisti one man bendi, ki preprosto pritisnejo na gumb in sintesizer jim zašpila nek stil sam od sebe. pritisneš en gumb imaš rock, pritisneš drugi imaš pop, pritisneš tretji imaš bosa novo itd., uporabiš iste akorde in melodijo in to je to. to je moja asociacija na to, kar tile počnejo. zlivanje zvrsti je nekaj povsem drugega, ki v končni vazi ustvarja nove zvrsti. ti pa preprosto vzamejo en komad in ga zaigrajo po narodnozabavno in to je dojemanje glasbe kot forme, skratka, zelo površinsko, če mene vprašaš, in tako se tudi vse skupaj sliši, kot en one man band na terasi kakega slovenskega obmorskega hotela, čeprav kot sem že omenil tehnično so to dobri glasbeniki.

  19.   Simona Rebolj — 22.08.2010 @ 20:46 Simona Rebolj

    @Andee:

    “Morda bi ti želela neke strašne razprave zakaj Global Kryner niso uspeli na evroviziji, zakaj jih ne vrtijo po diskotekah, ne vem. Se ti res zdi, da zadanejo bistvo zapisa? Meni so tako rekoč irelevantne.”

    Replicirala sem med drugim na del tvojega zapisa:

    “Ampak dovolj o Eurosongu. Morda le še to, da so premik v smeri mešanja alpske ‘polka-valček’ narodnozabavne glasbe z bolj sodobnimi glasbenimi stili, če ne prej, pričeli avstrijski predstavniki Global Kryner v letu 2005, s sijajno glasbeno mešanico pod imenom Y Así, ki pa verjetno zaradi ne dovolj ‘catchy’ refrena ni bila deležna pozornosti in je izpadla že v polfinalu.”

    V tem delu pojasnjuješ, zakaj naj bi GK izpadli na ESC že v polfinalu. Ker se ne strinjam, da le zaradi tega, sem zapisala svoje mnenje, zakaj se je to zgodilo in da ne gre samo za Eurosong, ampak za splošno pop sceno, kjer GK nimajo kaj iskat, čeprav v pop vode kotirajo in mislim, da je to njihov namen, a ta namen pač nekam seže le v Avstriji in po gastarbajtarskem teritriju, kar jim je očitno dovolj, kot je prenekateremu našemu lokalnemu bendu to dovolj. Sam si torej pisal o tej tematiki, na kar sem replicirala, zdaj pa meni naprej mečeš, da so te zadeve irelevantne in kakšno razpravo neki naj bi jaz hotela o irelevantnem. Torej ti lahko rečem le, da mi je žal, da pišeš o stvareh, ki so po tvojem nebistvene in irelevantne. Jaz se samo odzivam.

    “Ali je bil komad dober ali ne, je pa kot večina podobnih stvari v umetnosti zelo subjektivne narave, se ti ne zdi?”

    Ne samo, da se mi tako ne zdi, ampak sem prepričana, da tako ni. Subjektivno je osebno mnenje, kaj je nekomu všeč ali ni. Če se mnenje ne ustavi zgolj pri pridevnikih tipa slab ali dober, ampak postreže tudi s kakšnim argumentom (kar sem jaz storila pri mnenju o priredbi Eye of the tiger in se tudi strinjam z Marš na Drini, da ubijejo dramaturški koncept in vse suspenze), toliko bolje. Če govorimo pa o kakovosti določene umetniške zvrsti, pa osebno mnenje všečnosti nima kaj iskat zraven in seveda obstajajo merila, argumenti in dokazi, s katerimi se opredeljuje kakovost, okvirno ali po posameznih segmentih. Nenazadnje smo že na stopnji civilizacije, ko celo gradimo akademije, kjer se lahko učimo o umetnosti. Zakaj neki, če je vse stvar osebnega mnenja, kaj je dobro in kaj ni. Odkrito povedano me je ta tvoj stavek precej začudil, glede na to, da se celo delovno sukaš v kulturnih krogih, že res, da kot ekonomist, a še toliko bolj relevantno.

    “Rad se pogovarjam o bistvenih stvareh, če želiš pikolovsko ‘prekljanje’ besedo po besedo, boš po mojem morala najti koga drugega, žal.”

    Jaz imam najraje pogovor o bistvenih stvareh in mislim, da sem se, glede na zapis, držala v replikah teme in zapisala kaj bistvenega. Bistveno seveda zame ne pomeni površno, ozkogledno ali skopo, niti opredeljevanje tipa, da je nekaj dobro ali slabo. Bistveni se mi zdijo odgovori na zakaj.

  20.   andee — 22.08.2010 @ 20:57 andee

    @Marš na Drini:
    ‘ti seveda lahko vsako melodijo zaigraš na 1001 način tako, da preprosto upoštevaš to teorijo, ampak s tem pa dejansko ubiješ dušo, če se bolj čustveno izrazim, ker glasbo interpretiraš povsem tehnično.’

    Po mojih izkušnjah glasbeniki pri svojih iskanjih predvsem iščejo nove načine, kako lahko nekaj zveni. In v tem smislu je seveda glasba Global Kryner inovativna, ker prinaša zelo prepričljiv in nov način, na katerega lahko zvenijo na ‘alpski’ način skladbe iz čisto drugih glasbenih tradicij. V tem je njihova inovativnost in tudi prepoznavnost. Če pa ti zagovarjaš sodobno improvizirano glasbo kot edini način svobode v glasbi, pa tudi prav. Za moje pojme imajo izvedbe Global Kryner veliko svobode pri izvedbi, in so en (ali več) svetov daleč od čisto ‘tehnične’ improvizacije. Pa vprašaj kogarkoli na jazz sceni, razen morda prepričanih free jazzistov.

  21.   andee — 22.08.2010 @ 21:13 andee

    @Simona:
    prav, bomo šli pa po vrsti:
    ‘V tem delu pojasnjuješ, zakaj naj bi GK izpadli na ESC že v polfinalu… Sam si torej pisal o tej tematiki, na kar sem replicirala, zdaj pa meni naprej mečeš, da so te zadeve irelevantne in kakšno razpravo neki naj bi jaz hotela o irelevantnem. Torej ti lahko rečem le, da mi je žal, da pišeš o stvareh, ki so po tvojem nebistvene in irelevantne. Jaz se samo odzivam.’

    Če si replicirala zgolj na to, si replicirala zgolj na dva stavka v celem zapisu, kjer je za pol ure glasbe in šest od-stavkov. In to na dva stavka, ki se s siceršnjo glasbo Global Kryner ne vežejo prav posebej. Zato sem ti tudi napisal, da me razprave o tem, ali so Global Kryner prodorni v pop smislu, ne zanimajo. Žal je bila to edina točka, v kateri si se spustila v razpravo. Če bi res prebrala, kar sem zapisal, bi ugotovila tudi to, da je Evrovizija zgolj začetna fasada za članek, in da sem v zvezi z njo predvsem hotel opozoriti na premik v glavi, ki se je zgodil že davno pred našim NZ rockom. Da so na zelo učinkovit način alpsko NZ glasbo in druge zvrsti pred nami uporabljali že drugi. Ali in zakaj so Global Kryner uspeli ali ne uspeli na Evroviziji, razen enega ali dveh stavkov ne zapišem nikjer. Zato se mi zdi razprava o nečem vzetem iz konteksta povsem brezpredmetna. Podobno verjetno, kot se tebi zdi morebitno potvarjanje tvojih besed.

    O kakovosti in subjektivnosti: raje ne repliciram na tvoje mnenje o glasbi Global Kryner, ker si pač dobrodušno razlagam, da o jazz glasbi nimaš veliko znanja. Drugače si tega tvojega mnenja, da je njihova glasba dolgočasna, pač ne znam razložiti, žal. Če jih ocenjuješ (kot jih) v luči, ali bi bili všeč komu v diskoteki ali morda na rave partyju, ja, potem pa morda lahko prideš do takih zaključkov.

    Glede ‘bistvenega’ mislim, da sem že odgovoril. Mislim, da pogovor o nekem iztrganem stavku, ki z vsebino nima kakšne usodne zveze, res ni pogovor o bistvenem.

  22.   marš na drini — 22.08.2010 @ 21:24 marš na drini

    @andee,

    te stilske transformacije niso nič novega, daleč od tega in v tem videti neko inovativnost je nekako tako, kot če bi neki novi šprtni disciplini pripisali to, da je ustvarila šport kot tak. tu se mi zdi, da je treba ločevati kreativnost in inovativnost v smislu res ustvarjanja nečesa novega in med tem, da preprosto furaš še eno variacijo na že znano temo. seveda, sliši se drugače, kako neki se ne bi, ampak zaradi tega stvar še ne more biti sama po sebi dobra. kar jim tu “očitam” je preprosto to, da glasbo dojemajo kot stil, zvrst, teorijo, tehnično formulacijo, ki v sebi ne nosi nobene izpovedne vrednosti. njihova namera je očitna, zaigrati neko pesem v narodnozabavnem stilu in pri tem so večinoma povsem dosledni, čeprav je res, da seveda to ni nek najbolj tipičen narodnozabavni aranžma, ampak kaj več od dojemanja glasbe v tehničnem smislu ti v njihovem početju slišiš? gre se za to, da nek stil glasbe prilagajajo tehničnim karakteristikam nekega drugega stila, ki je pa že sam po sebi izpovedno precej siromašen.

    kar se pa zlivanja zvrsti tiče pa samo en primer:

    http://www.youtube.com/watch?v=Ajl28OdWqtc&a=GxdCwVVULXeJfx9E7PpTLPTHgyiwvKOJ&playnext=1

    mislim, da je razlika očitna, čeprav je verjetno primerjava povsem deplasirana. na koncu koncev je john zorn umetnik, tile global kryner pa zabavljači, ampak vseeno je pač to zame pravi primer zlivanja glasbenih zvrsti, ki je daleč od tega, da neko skladbo preprosto zaigraš na drug način.

  23.   andee — 22.08.2010 @ 21:30 andee

    Ja, in če že res sprašuješ, kje je glasbeni presežek, ki ga Global Kryner gotovo imajo, je to predvsem v tem, da zvenijo hkrati kot Avseniki in jazz band. Da v ritmičnih oblikah valčka in polke zaigrajo skladbe, kot je Caravan, in to na način, kjer se obe zvrsti dejansko spojita ena z drugo, in nista zgolj tehnično igranje brez občutka za celovitost skladbe. Ob občasnih duhovitih obratih, ki jih je v nekaterih skladbah kar precej. Mislim, da je že to dovolj, predstavil pa sem jih (GK) predvsem, ker ne poznam skupine, ki bi zvenela vsaj približno podobno njim.

  24.   andee — 22.08.2010 @ 21:43 andee

    @Marš na Drini:
    ja, se strinjam, da je primerjava povsem deplasirana… Seveda ne trdim, da glasba Global Kryner doseže improvizacije Johna Zorna, vendar ostane ključno vprašanje nerazrešeno: kdo, kateri skupini uspe bolje, prepričljivejše zliti jazz in alpske ritme?

    Da pa so Global Kryner zabavljači… Khm, res, raje ne bi tem, ker je to vrhunska žalitev za te glasbenike. Raje ne grem naprej, ker si pač razlagam, da blog res prenese vse, in da kot anonimen res lahko postavljaš kakršna koli mnenja.

  25.   andee — 22.08.2010 @ 21:55 andee

    @zabavljači:
    dodal bi še tole: če beseda zabavljači ne pomeni slabi glasbeniki, seveda Global Kryner v nekem smislu so zabavljači, ker vnašajo zabavljaško naravo polk in valčkov v jazzovsko glasbo in obratno. Zato zadeva seveda izzveni zabavljaško, torej veselo in poskočno. In morda za koga ne dovolj ‘umetniško’.

  26.   marš na drini — 22.08.2010 @ 22:01 marš na drini

    “kdo, kateri skupini uspe bolje, prepričljivejše zliti jazz in alpske ritme?”

    še pred tem si velja postaviti vprašanje, zakaj pa naj bi kaj takega sploh imelo smisel? samo zato, ker je mogoče? ker če je to nek dovolj dober razlog za neko početje, potem samo pomisli, koliko takih kombinacij je možnih. pa dajmo zliti kitajsko tradicionalno in ameriški rap, brasilsko samo in dobričev goveji pop, heavy metal ali iron maiden in srbski turbofok, tu je kombinacij nešteto, ampak kakšen smisel ima vse to?

    “Da pa so Global Kryner zabavljači… Khm, res, raje ne bi tem, ker je to vrhunska žalitev za te glasbenike.”

    ne vem, zakaj bi bila to žalitev. kaj je recimo zate cirkus? umetniški projekt? ne, ampak ali to pomeni, da si ljudje v cirkusu ne zaslužijo nekega spoštovanja za trud, ki ga v svoj nastop vložijo in za sposobnosti in znanja, ki so si jih s trudom pridobili, čeprav služi samo temu, da ljudi zabava? saj pravim, jaz pri tem bendu ne vidim veliko več od tega kot dobro zaigrane stilske transformacije. in če že gre za dosežek, je ta dosežek povsem tehnične narave v smislu, da so to očitno glasbeno šolani ljudje. biti glasbeno šolan pa še ne pomeni ustvarjati dobre glasbe, ampak obvladovati tehnično izvedbo le te.

  27.   andee — 22.08.2010 @ 22:21 andee

    ‘še pred tem si velja postaviti vprašanje, zakaj pa naj bi kaj takega sploh imelo smisel? samo zato, ker je mogoče? ker če je to nek dovolj dober razlog za neko početje, potem samo pomisli, koliko takih kombinacij je možnih. pa dajmo zliti kitajsko tradicionalno in ameriški rap, brasilsko samo in dobričev goveji pop, heavy metal ali iron maiden in srbski turbofok, tu je kombinacij nešteto, ampak kakšen smisel ima vse to?’

    Zelo preprost smisel ima vse to – če bo dobro zvenelo, če bo to dobro in prepričljivo narejeno, ima vse našteto (zelo) velik smisel.

    Glede zabavljaštva pa mislim, da sem že odgovoril.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |