V krizi smisla tiči misel






         

27.04.2011

SNO – Stranka novih obrazov

Zapisano pod: miks — andee - 27.04.2011

Predlagam oz. začenjam ustanovitev nove stranke. V zadnjem času nenehno poslušamo o potrebi po novih obrazih, novih ljudeh v politiki. Vendar je morda to zgolj demagogija, zgolj poceni izgovor, da “stare” stranke in ljudje lahko rečejo: no, saj smo vas klicali, pa vas ni bilo. In res nihče ne naredi koraka naprej, kot je za Slovence že v navadi. Zato ga bom pač napravil jaz, v (iskrenem) upanju, da potegnem za sabo več podobnih reakcij in s tem vsaj nekaj prispevam h koraku iz političnega mrtvila, apatije in vsesplošnega razočaranja nad politiki, državo in ljudmi nasploh.

Kaj so najbolj osnovne ugotovitve, na katerih bo počival morebitni bodoči program stranke: najprej, razočaranje nad politiki in politiko je morda le navidezno. Po skoraj vseh državah sveta je prisotno veliko nezadovoljstvo z vladnimi garniturami. Kar je najverjetneje preprosto posledica gospodarskega stanja, iz katerega se še vedno skušamo izviti. Zato je jasen obup in iskanje krivcev za nastali položaj, in kaže, da veliko nezadovoljstvo z našo vlado morda le ni zgolj posledica njenih dejanj. Je pa seveda res, da so ta morda posebej zgrešena prav pri nas. Ukvarjanje z dolgoročnimi problemi, kot sta reforma študentskega dela in pokojninska reforma (ki pa sta seveda, vsaj slednja, na srednji ali dolgi rok nujni!), ali strankarskimi zdrahami, kot so zapiranje arhivov in orožarske afere, je v sedanjem času preprosto nedopustno! Zato je gotovo prvi in vodilni ukrep, ki ga bomo tudi v tej stranki izpostavili spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva, podpora inovativnosti in večanju dodane vrednosti proizvodov, in odpiranje novih delovnih mest. Vem, zveni prežvečeno… Vendar nihče tega zares ne naredi, izpostavi, zahteva – ali se morda motim?! Nobenih ukrepov, ki bi to spodbudili ni, za začetek je najbolj očitno že znižanje davkov in sprostitev gospodarskega okolja za podjetja v Sloveniji. Zakaj tega noben ne zahteva, predlaga, izvede? Ne vem, zato to izpostavljam ne kot enega prvih, pač pa kar kot prvi in osnovni ukrep pri izhodu iz krize in v programu te stranke.

Kaj še lahko zapišem v tej osnovni opredelitvi? Najprej, da seveda iščemo nove ljudi, kot že ime pove. Vendar se ne odrekamo starim, toda le, če so se pripravljeni odreči starim zameram, aferam, političnim zdraham in nesmiselnemu opredeljevanju levo/desno, ki služi le naštetemu. Naj takoj povemo, da nismo ena populistično nastrojenih “neopredeljenih” strank. Če se je potrebno opredeliti, smo verjetno bolj leva oz. levičarska stranka, vendar zgolj in samo v smislu, da nas zanimajo vrednote kot so socialna pravičnost, javne dobrine, vrednotna in verska nevtralnost, in podobno. Vendar smo tudi “neoliberalni”, če hočete tako: zanima nas ekonomska učinkovitost sistema, razvoj države, čimbolj vitka, prožna in omejena država, ter svoboda kot ena osnovnih vrednot. Zanimajo nas torej predvsem (ali morda kar izključno) cilji, ki si jih bomo zadali, in prvi je seveda čimprejšnji izhod iz gospodarske krize, če se le da na trajnosten, vzdržen način.

Morda je na mestu še beseda o tem, zakaj sploh stranka kot oblika organiziranja. Ali niso prav stranke in strankarski sistem del stanja, ki ga želimo spremeniti? Naš odgovor je ne – edina resna alternativa, ki se je temu sistemu predlagala, so bili nepovezani, neopredeljeni poslanci. Morda bi bil še en od odgovorov v delovanju prek sindikatov, v drugačni obliki (in predvsem vsebini) seveda, kot jo poznamo pri nas. Vendar sem mnenja, da v trenutnem stanju vse, kar je povezano s politiki vidimo zgolj črno: stranke so le en od delov te črnine. Vendar ne verjamem, da je prav oblika strankarske organiziranosti tudi del problema, ki ga rešujemo. Zato ta iniciativa začenja svojo pot v obliki stranke. Ni pa nujno, da se ne bo tokom časa preoblikovala.

Nasploh je pobuda mišljena zaenkrat bolj kot provokacija, spodbuda, ki bi dala zagon razmišljanjem in predvsem dejanjem v tej smeri, da kot je v navadi pri Slovencih, ne bi ostalo le pri besedičenju in praznemu kritiziranju sistema na oblasti. Usoda te pobude je torej odvisna od odzivov nanjo, je pa seveda res, da v kolikor odziva ne bo, sklepam, da bodisi novih ljudi ni, ali pa so ti preveč strahopetni, da bi upali del svoje energije nameniti spremembi tega, kar ves čas kritizirajo.

Tokom teh dni in na podlagi morebitnih odzivov bo nastal tudi izhodiščni program stranke. Naj poudarim, da se smatram za (vsaj deloma) kompetentnega na področjih ekonomske in kulturne politike, kot doktorski študent ekonomije in zelo dejaven raziskovalec predvsem na področju kulturne ekonomike. Vsi konstruktivni predlogi za program, ki jih bom dobil, pa bodo seveda dobrodošli, in jih bomo skušali upoštevati. Še bolj dobrodošlo, ne le za našo pobudo, pa bo, če se najdejo, javijo resnično novi, neobremenjeni ljudje, obrazi, ki bi bili pripravljeni prispevati k oblikovanju in spreminjanju zadev, ki se tičejo vseh nas!

Ljubljana, 27.4.2011
Andrej Srakar.

P.S.: Pobuda bo objavljena tudi na drugih socialnih omrežjih in posredovana na naslove nekaterih ljudi in institucij. Morda, če bo odziv dober, bo posredovana tudi v javnost.

  • Share/Bookmark


18 komentarjev »

  1.   Matija — 27.04.2011 @ 18:43

    dobro začetno razmišljanje

  2.   andee — 27.04.2011 @ 20:51 andee

    Matija,
    najlepša hvala, to je bil tudi namen.

  3.   andee — 27.04.2011 @ 21:56 andee

    Za vse, prilagam še povezavo do objave na Facebooku.

  4.   Dajana — 28.04.2011 @ 20:57 Dajana

    Po moje sploh niso problem novi obrazi. Slovenija je majhna in vsi se med sabo poznamo in če ne pa poznamo sošolce ali prijatelje prijateljev ali bivše od bivših. :roll: Problem je v tem… da se leva in desna stran (kakorkoli pač že imenujemo dve strani) ne pogovarjata, samo obtožujeta se. Problem je v sedemdesetletnemu vodenju partije – najprej legalno, zdaj pa v samostojni Sloveniji pa “ilegalno”. In to “partijsko” razmišljanje imajo ljudje v sebi. Tukaj se ni čisto nič spremenilo. Ta strah pred tem, da bi izpustili popolnoma napačna prepričanja v zvezi z drugo svetovno vojno, politiko itd. Ne vem, če bodo Novi obrazi kaj pomagali… lahko pa da se motim. Vsekakor, pogum! ;)

  5.   andee — 28.04.2011 @ 23:00 andee

    @Dajana:
    hvala za dobre želje!

  6.   Habibi — 30.04.2011 @ 12:55

    Bolj kot “nove obraze” potrebujemo “nove ideje” oziroma spremembo paradigme!
    Kaj mislim s tem povedati. To, da novi obrazi z obstoječimi vzorci mišljenja, ki so ustaljeni v Sloveniji ne bodo zmogli razvojnega preskoka. Zato se bo zgodba ponovila. Edino ljudje, ki razmišljajo drugače (“neobičajno” za ta prostor) so zmožni (seveda ob predpostavki še drugih osebnostnih lastnosti) slovensko družbo premakniti na novi tir.
    Sam osebno vidim v klasičnem liberalizmu oziroma na posamezniku temelječi družbeni ureditvi. To je tisti preskok, ki nas bo rešil destruktivnega kolektivističnega vzorca razmišljanja, ki sta nam ga zapustila 70 let komunizma/socializma ter še prej klerikalizma. Oba idejna koncepta sta namreč bila zelo negativno nastrojena do sovbode in upoštevanja posameznika na račun kolektivnih “vrednot”.

    PS: “socialna” naravnanost in “neoliberalizem” (vitka država, ekonomska učinkovitost, …) ne gresta skupaj. To je oksimoron oziroma nemogoča simbioza. Torej bo po napisanem sodeč tvoja stanka še en derivat “levih” vrednost. Se pravi stara paradigma z novim obrazom.

  7.   andee — 30.04.2011 @ 13:39 andee

    @Habibi:
    hvala za repliko. Takšne odzive potrebujemo. Zdaj pa k stvari.

    Zakaj socialna naravnanost in neoliberalizem? To izhaja iz mojih dosedanjih raziskovanj v ekonomiji. Po eni strani se popolnoma strinjam, da je klasični liberalizem oz. libertarstvo nekaj, kar lahko prinese nove ideje, ki jih v Sloveniji trenutno res manjka. Morda je res končno dozorel čas za ideje t.i. mladoekonomistov.

    Vendar ne verjamem v to, da je trg in ekonomska svoboda odgovor za vse probleme, kot se rado izpostavlja znotraj klasičnega liberalizma. Od tod tudi moje povezovanje socialne note in libertarstva. Verjamem, da je potrebno več svobode, tako v ekonomskem kot političnem smislu, vendar ne verjamem v totalnost nevidne roke trga. Mislim, da ji je treba postaviti mejo. Če ne drugega znotraj pojma javnih dobrin, ki jih mora vsaj delno zagotavljati država, kar izhaja tudi iz ekonomskih teorij. Če že hočeš, v ekonomskem smislu namesto neoklasične teorije, iz katere izhajajo mladoekonomisti, in neo ali postkeynesijanstva, ki ga osebno ne maram, raje izhajam iz novoinstitucionalistične teorije, ki se delno navezuje na neoklasike, torej “neoliberalce”, nenazadnje tudi v svoji izrazito matematični strukturi, vendar pa za razliko od njih preučuje ekonomijo, vpeto v družbene institucije. Torej ne izhaja iz nekih abstraktnih modelov trga, temveč preučuje trg v socialnem, družbenem kontekstu, v katerega je le-ta vpet.

    Skratka, da ne zaidem preveč: raje, kot da postanemo vojaki neke ekonomske ali politične paradigme, česar je bistveno preveč tudi pri nas, se opredeljujem za neke osnovne vrednote in cilje, ki bodo (vsaj zame) vodilo pri snovanju programa te pobude. Tudi mladoekonomisti so, kolikor se spomnim, imeli v svojih reformah iz 2005 nekatere socialne poudarke, ker bi brez njih reforma res bila neoliberalizem v najtršem smislu besede. Zato verjamem, da so v stanju v katerem smo, neke osnovne opredelitve čisto dovolj. Mislim torej, da neka osnovna socialna nota in reforme za izboljšanje ekonomske učinkovitosti sistema niso v oporečju.

    Se pa s tabo strinjam, da je v trenutnem političnem stanju bistveno preveč kolektivističnih ideologij, ki so prisotne tako na levi kot desni (žal tu morda še bolj). Služijo pa predvsem “ribarjenju v kalnem” in pridobivanju političnih točk, žal.

  8.   nevenka — 30.04.2011 @ 13:58 nevenka

    Res potrebujemo nove ideje, a stari obrazi so že dokazali, da jih take reči pravzaprav ne zanimajo in se z idjami sploh ne trudijo. To je pravzaprav veliko bolj žalostno, kot če bi človek preprosto mislil, da jih nimajo.

    lp

  9.   Habibi — 30.04.2011 @ 15:55

    V svojem komentarju sem napisal bistven pogoj za spremembo na bolje. To je nova paradigma, ki bo zamenjala staro nikoli delujočo že davno iztrošeno paradigmo tako obstoječih politikov kot tudi povprečnih slovencev. Socializem in socialna država ne delujeta! konec debate.
    Kako izvesti ta preskok, ti žal tu ne morem na kratko predstaviti zato o tem kdaj drugič. Kaj pa si jaz predstavljam kot tisto “novo”, “drugače” pa je ravno individualizem, ki posameznika postavi za temelj družbe. Da imam prav, “dokazujem” z nešteto primeri uspešnih razvojnih tranzicij od “azijskih tigrov” v 80ih/90ih letih pa tudi Irska kot danes tako “priljubljena” pri kritikih liberalizma je pod črto vendarle zgodba o uspehu. Seveda pa je potrebno gledati stvari skozi daljšo časovno dimenzijo in ne samo trenutno krizo (ki je nekaj “normalnega” v neoklasični ekonomski teoriji).
    Tvoj poskus združiti nemogoče (socialnost in ekonomsko uspešnost) je po mojem mnenju že vnaprej obsojen na propad, ker kot pravijo na balkanu: “nemože se jebati i da ostaneš nevin”. Upam, da sem ti pojasnil dovolj slikovito.
    V bran mojemu stališču (klasični liberalizem in “laissez-faire” ekonomija) pa govorim iz izkušenj delati od prvega dne v zasebnem sektorju z vsemi plusi in minusi. Zato tudi vem, da ekonomska (ter osebna) svoboda ni čarobna palčka, ki bo rešila vse probleme, je pa še vedno najboljše zdravilo za vse ekonomske (pa tudi ostale družbene) probleme. Vse drugo se je potrdilo kot zgrešeno. Od ameriškega korporativizma, preko skandinavskih “socializmov” do seveda vseh komunističnih zablod.
    Naj še izpostavim dejstvo, da je dolgoročno (trajno) najučinkovitejše zdravilo za reševanje socialnih stisk ravno visoko razvito podjetništvo (seveda z minimumom regulative). Vse drugo je kontraproduktivno.

  10.   andee — 30.04.2011 @ 18:52 andee

    @Habibi:
    nekaj nasprotij je v tem, kar si zapisal. Najprej, seveda ne zagovarjam socializma. Govorim le o nekih osnovnih opredelitvah, ki izpostavljajo kot pomembno tudi socialno noto. To tudi ne pomeni nujno opredeljevanje za socialno državo (čeprav to morda ni napak).

    Azijski tigri nikakor niso postavljali posameznika za temelj družbe, ravno nasprotno. Ravno zato se mi zdi individualizem kot nekaj apriori dobrega, nekaj, na kar je potrebno gledati tudi s skepso. Se pa strinjam, kot sem že rekel, da pri nas tega res manjka, zato to sprejemam.

    Tudi skandinavski “socializmi” se po mojem nikakor niso pokazali kot zgrešeni. Vsaj nič bolj kot uvajanje tržnega fundamentalizma v kateri drugi državi. Se pa kot rečeno strinjam s tem, da sta ekonomska in osebna svoboda dobri zdravili za družbene probleme, in tega prav gotovo ne bomo spregledali pri pisanju programa. Tudi visoko razvito podjetništvo je seveda nekaj, k čemur je potrebno zelo stremeti, se strinjam in hvala.

  11.   andee — 30.04.2011 @ 18:55 andee

    @Nevenka:
    se popolnoma strinjam. Prav zato verjetno rabimo tako nove ideje kot morda tudi nove obraze.

  12.   APM — 3.05.2011 @ 21:56

    Najprej sem pomislil na radikalno varianto. Iskati nove obraze v porodnišnicah. Tam jih sicer ni na pretek, vendar v roku enega meseca bi napolnili državni zbor in vlado.
    Vodja teh novih obrazov bi postal Janez Stanovnik, ki mu gre na otročje, hkrati pa bi se mu uresničila želja, da bi mladež spravil pod rdeči prapor partizanstva.
    Ta zamisel se mi zdi vseeno preveč radikalna.
    Ob nadaljnjem prebiranju, ko avtor omenja slabost strank in strankarstva, kar je resnica, saj celo ob izvolitvi te koalicije vodilni mnenjski voditelji v evforične stanju, niso govorili o strankah, temveč o zmagovitem trojčku, sem tudi sam spoznal, da stranke niso prava pot. Na tleh političnih inovacij( Kardelj, Ziherl, Albreht), se ob teh velikanih lahko rodi nekaj popolnoma novega.
    Inovacije vzpodbujajo: naš cenjeni predsednik Tuerk, Milan Kučan, pa tudi veteran Stanovnik z dodatkom same Spomenke Hribar. Zato sem začel tuhtati in tuhtati, kako bi jim ustregel z res inovativno idejo in glej, napor se je po mojem prepričanju obrestoval.
    Poznavajoč slovenski narod in njegove navade, sam pričel v bifejih, točneje ob šankih. Tukaj sem dobil idejo za strankarski substitut. Torej po novem ne več stranke, temveč bifeji. V parlamentu bi se “nadmudrivali”, bife proti bifeju. Namesto komisij, šank debata. In glede na dejanski mačizem, ki ga je v slovenskih bifejih na pretek, bi namesto vodij poslanskih skupin nastopale kelnarce.
    S to idejo je rešen parlamentarizem in upoštevana ideja in zahteva po novih obrazih. Nekaj med njimi bi bilo sicer zabuhlih, vendar nič za to, saj imamo vendar demokracijo.
    Kako pa formirati vlado?
    Preprosto. Tisti, ki ga čim več prenesejo in obstanejo, ne da bi podpirali šank, so predistinirani za ministre.
    Ministri morajo biti namreč pokonlčni ljudje in ker mnogo potujejo, recimo v Bruselj, bi s tem tudi pocenili zadevo. Če ne bi bili pokončni, tako kot predlagam, bi morali z ministri na potovanja pošiljati še šanke, kar pa bi otežilo mobilnost in marsikatere pomembne konference se slovenki ministri ne bi mogli udeležiti, kajti ne bi bila omogočena tako imenovana šank spremljava.
    To je načelna ideja, ki pa jo je potrebno še izpiliti, zato predlaga,da jo avtor bloga posreduhe na FDV v nadaljnjo obelavo.

  13.   andee — 8.05.2011 @ 19:55 andee

    @APM:
    hvala za komentar. Se mi zdi, da je že sedaj organiziranost naše politike bolj po šankih in bifejih. Tako, da si po mojem podal kar dober opis trenutnega stanja. Na FDV pa predlagam, da posreduješ kar sam, tudi zaradi avtorskih pravic.

    Se opravičujem tebi in vsem, ker je tale pobuda nekoliko zastala zaradi mojih obveznosti, vsekakor imam še vedno v mislih sveženj predlogov, ki upam, da bo spisan in tudi tule predstavljen v prihodnjih tednih. Kot rečeno, so še vedno vsi morebitni vaši predlogi zelo dobrodošli.

  14.   nevenka — 3.07.2011 @ 06:23 nevenka

    Tu vlada pa hudo zatišje, včasih si vsaj kakšno muziko predstavil….

  15.   andee — 3.07.2011 @ 09:56 andee

    Nevenka:
    Najlepša hvala. Je bilo vsega zadnje mesece preveč, na srečo pretežno v dobrem smislu. Morda kaj objavim v prihodnjih tednih, idej vsekakor trenutno ne manjka.

  16.   Branko Poženel — 31.07.2011 @ 18:13

    Ideja je v vsakem primeru zanimiva obstajajo pa objektivne težave.

    1.)Kako preprečiti da se v stranko ne bi infiltrirali podmladki obstoječih strank , ki so sicer novi obrazi vendar nepopravljivo ideološko okuženi z sebično miselnostjo svojih starejših vzornikov.
    2.Kako se izviti iz obstoječega pravnega sistema ,ki velja ne samo v Sloveniji temveč v vseh državah EU. Pravni sistem je namreč postavljen tako da smo pred zakonom vsi enaki , kar je seveda ogromna laž, vendar pride prav predvsem takrat ,ko je potrebno zaščititi lopove z belimi ovratniki. Skratka narejen je po meri in okusu elit ( za vsak slučaj!).
    3. V programu manjka cilj očiščenje osnovnih grehov tranzicije.
    Ne predstavljam si, kako je mogoče storiti korak naprej , če ne bomo sposobni poprsviti napake
    in krivice ,ki so bile storjene v postopku tranzicije.Bogatenje brez dela ne more ostati brez
    epiloga, v kolikor želimo popraviti splošno stanje duha v družbi.
    Seveda se še posebej tu zavedam pravnih preprek ( glej tč.2)in se bojim ,da to ni mogoče storiti zgolj z demokratičnimi sredstvi.

    Takšna je na žalost realnost

  17.   andee — 1.08.2011 @ 22:43 andee

    @Branko Poženel:

    najprej začudenje: Branko Poženel je ime mojemu stricu po materini strani. Verjamem, da nisi/-ste ta človek, če pa se motim, bom pa seveda veselo presenečen…

    K stvari.
    1) Ne vem, kako to doseči. Negativna stran tega so lahko predvsem zdrahe, ki bi jih podobni ljudje želeli povzročiti. Morda bi pomagalo, če bi se infiltrirala denimo po en predstavnik SDS in SD in drug drugega medsebojno izdala. Vsekakor bi bilo potrebno razmisliti o podobnih varnostnih merilih, in načinih, kako prepoznati vsiljivce.

    2) & 3) Mislim, da se točki 2 in 3 povezujeta. Prvi korak je zdaj že razvpito resetiranje sistema, torej poprava vseh krivic tranzicije in nov začetek. Drugi korak je vzpostavitev bolj pravičnega mehanizma pravne države. Sam sicer še vedno verjamem, da je lahko dober začetek predvsem drugačna vloga države pri tem: močna in vitka država – omejena država torej, ki bo po obsegu precej manjša, in s tem ne bo več destruktivno/oviralno posegala v druga področja družbe (npr. prek lobijev in koruptivnih povezav), na drugi strani pa močna država, ki bo zelo jasno in čvrsto držala pravna pravila sistema in ne dovolila nobenih odstopanj. Seveda pa prav to zagovarja klasična liberalna doktrina, ki je lahko tu morda velike koristi.

    Ja, to najbrž res ne bo mogoče doseči zgolj z demokratičnimi sredstvi. Bi bila pa vsekakor dobrodošla sprememba političnega sistema, ki bi preprečila klientelizem, korupcijo in predvsem veliko rigidnost elit, sprememba torej, ki bi bistveno zmanjšala čas, ki bi ga nekdo lahko preživel na politični poziciji, nekaj podobnega poznajo v Švici, kot sem tu že omenjal. Samemu pa se mi zadnje čase mota po glavi še en mehanizem, ki sem mu nadel ime ‘konstantne volitve’. Z njimi mislim predvsem mehanizem, s katerim bi odločanje državljanov in njihov vpliv na politiko raztegnili čez vsa štiri leta mandata, in s tem povečali pretočnost politike in možnosti zamenjave politikov na oblasti. Lahko bi npr. državljanom razdelili vavčerje, ki bi jih le-ti lahko ‘potrošili’ oz. oddali kadarkoli. V primeru, da bi odstotek vavčerjev (ob seveda zadostnem številu) proti neki vladajoči opciji presegel neko normo, bi bile potrebne spremembe. To je le skopa skica tega instrumenta, ki bi ga veljalo bolje raziskati in seveda dograjevati. Kolikor vem, se tega ni spomnil še nihče, v našem primeru pa bi bil to lahko eden od korakov naprej.

    Vse to se pa morda da doseči po demokratični poti, če ne bodo nedemokratično seveda ravnali tisti, ki jim bi to šlo v nos oz. resno ogrozilo njihove prigrabljene pozicije.

  18.   matej — 24.08.2011 @ 10:00

    ali je mogoče na novo napisati ustavo? – zanimiva rešitev islancev;

    To write the new constitution, the people of Iceland elected twenty-five citizens from among 522 adults not belonging to any political party but recommended by at least thirty citizens. This document was not the work of a handful of politicians, but was written on the internet. The constituent’s meetings are streamed on-line, and citizens can send their comments and suggestions, witnessing the document as it takes shape. The constitution that eventually emerges from this participatory democratic process will be submitted to parliament for approval after the next elections.

    celoten članek je na povezavi
    http://www.dailykos.com/story/2011/08/01/1001662/-Icelands-On-going-Revolution

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |