V krizi smisla tiči misel






         

9.10.2011

Slovenija

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, Politične 'analize', miks — andee - 9.10.2011

Pravkar sem poslušal posnetek oddaje Pogledi Slovenije z dne 29.9.2011: http://tvslo.si/predvajaj/pogledi-slovenije/ava2.117239636/, o zadolževanju, Grčiji, itd. Ne zdržim, da ne povem nekaj svojih misli.

Predvsem me zelo moti, da v razpravah o problemih, ki morajo biti rešeni najprej v sklopu ekonomske stroke, čisto resno in odmevno sodelujejo sociologi in teologi. Vem, da me bodo mnogi tule prenehali brati ali me obtožili fahidiotizma in še česa. Vendar je po mojih izkušnjah (velik) problem v Sloveniji prav v tem, da o tovrstnih vprašanjih praviloma najprej poslušamo sociologe, filozofe in njim podobne, za katere se vedno znova žal izkaže, da sicer razmišljajo korektno, morda celo zanimivo, vsaj v okviru svojih področij, vendar jim ponavadi res niso jasne osnove ekonomije. Zato je bila finančna kriza v Sloveniji že ob nastanku zvedena na “krizo moralnih vrednot”, “krizo kapitalizma” in “iskanje novega, malemu človeku pravičnejšega sistema”. Verjetno me boste sovražili še bolj, vendar so vse povedano žal navadne puhlice, s katerimi si omenjeni edino znajo razložiti nastalo stanje, še več, edino na tak način in s trobljenjem teh bedarij uspejo ohranjati svoje položaje, pridobljene na kakršen koli način že (če bom še o tem, bom najbrž izgnan iz vaše srenje).

Po mojem mnenju je torej najbolj konkretne in zanimive stvari v tej oddaji izpostavil Egon Zakrajšek, četudi se ne štejem za posebnega simpatizerja “mladoekonomističnih” idej pri nas, je predvsem vsaj meni predstavil npr. zanimivo kritiko opevanega davka na finančne transakcije. Naj povem, da sicer instrumenta ne poznam dovolj v podrobnosti, je pa gotovo (recimo temu s sociološkega vidika :) ) to še ena od blago- in politično korektno zvenečih idej, ki naj bi nas deklarativno pripeljale iz krize, dejansko pa najbrž služijo zgolj pridobivanju političnih točk in vsaj za kratek čas tudi vračanja zapravljenega zaupanja javnosti. Vendar so vsakemu ekonomistu lahko hitro jasne njene možne posledice, o katerih je govoril Zakrajšek, da torej lahko to vodi predvsem k višjim cenam (v obliki obrestnih mer) za uporabnike bančnih storitev. Bilo bi zanimivo brati kako študijo na to temo, resno, akademsko in predvsem ekonomsko.

Stvari, o katerih je govoril moj nekdanji dobri prijatelj Gorazd Kovačič, ali še veliko huje, akademik Kraševec, so ponovno zgolj opazovanja, ki kaj dosti dlje od popolnoma trivialnih ugotovitev v smislu večje pravičnosti porazdelitev bremen in podobnih, žal spet v veliki meri puhlic, ne znajo in zmorejo priti. Vse to je seveda, podobno kot v primeru sindikatov, preprosta posledica tega, da ti ljudje ne razumejo niti osnov delovanja ekonomskega sistema, ne poznajo mikro- in makroekonomije in so zato najpogosteje o teh problemih zmožni izreči v najboljšem primeru le zelo banalne, trivialne trditve, v najslabšem pa že kar v nebo vpijoče ekonomske neumnosti. Dobro, v primeru sindikatov gre najbrž še v veliko večji meri tudi za nepripravljenost se odreči privilegijem in končno pristati na konstruktivno vlogo, takšno, v kateri delavci ne bi bili videni le kot nekakšno Marxovo gonilo razrednega boja proti pokvarjeni buržoaziji, pač pa kot enakopraven (vendar seveda specifičen), del družbe, ki jo sooblikujemo vsi, del družbe torej, ki lahko veliko prispeva k njeni blaginji, vendar seveda kot vsakdo v njej nosi tudi svoje odgovornosti in bremena.

Zato naj bo to le še ne od mojih podobnih medklicev: verjamem, da je v Sloveniji velik presežek humanistično izobraženih ali temu naklonjenih ljudi. Verjamem, da so (ali smo) tudi ti ljudje sposobni zanimivih in za družbo pomembnih razmišljanj. Vendar prosim, ko govorite o ekonomskih problemih, najprej preberite kak dober učbenik ali razpravo s področja ekonomije, kako takšno, ki vsebuje vsaj tretjino strani ekonomskih in matematičnih modelov, se v to poglobite dovolj, da boste vsaj razumeli, kako ta logika deluje (ni sicer nujno, da se z rezultati tudi strinjate), in šele potem komentirajte ekonomske probleme. Bistveno lažje bo za vse, ki vas poslušamo, vaše misli bodo bistveno bolj tehtne (in verjamem, da tudi drugačne), predvsem pa boste končno izkazali dolžno mero spoštovanja do področja, ki terja veliko znanja, da ga kdo razume, in preden začne na vrat na nos postavljati svoja mnenja o njem. Hvala :)

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |