V krizi smisla tiči misel






         

31.10.2011

Nekaj misli

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, Politične 'analize', miks — andee - 31.10.2011

Namesto, da bi delal, mi danes že cel dan hodi po glavi politika in različne manj strokovno ekonomske stvari. Zato je tale blog bolj poskus izbljuvati nekaj misli, morda mi bo potem laže (delati naprej).

Naj povem vnaprej, da gre zgolj za moje lastne morda blodne misli, nikogar ne silim, da bi se strinjal z njimi, morda bodo včasih radikalne in komu žaljive, v tem primeru se že vnaprej opravičujem.

Po spletu sem se zapletel v neko debato o Slavoju Žižku, ki je baje imel nek velepomemben govor na Al-Jazeeri. Kaj naj rečem? Vse je šlo gladko, dokler nisem omenil, da sem iz ekonomske stroke, nakar je večina ljudi postala dobesedno žaljivih, in so mi povedali vse o mojem IQ, da govorim kritično čez enega največjih mislecev trenutno in nasploh, in da je razumljivo, da kot ekonomist Žižka ne razumem. Zato sem se spomnil mojih lastnih misli tule pred nekaj tedni, ko sem kritiziral sociologe in humaniste, da brez branja in poznavanja ekonomske literature ne morejo ustrezno komentirati ekonomskih problemov. Še vedno mislim enako…

Ko kritiziram Slavoja Žižka, da ne razume delovanja sistema, ker ne pozna njegovega ekonomskega ustroja, govorim o ekonomskih problemih. Sam velikokrat govori o propadu kapitalizma in podobnih zgodbah. Trdim, da sistema kapitalizma, kjer ima ekonomija precej pomembnejšo vlogo kot v drugih družbenih sistemih, ne moremo dobro razumeti, če ne poznamo njegovega ekonomskega in matematičnega ustroja. Tako je vsakomur, ki mu razložijo, kako delujeta ekonomsko povpraševanje in ponudba, in kakšne so krivulje monopolista, duo- ali oligopolista in podjetja v popolni konkurenci hitro lahko jasno, zakaj je slednja za potrošnike in družbo znotraj tega modela najbolj ugodna. Vendar je prav ta model tisti, iz katerega izhaja veliko sodobne mikroekonomije in teorije na tem področju. Sprašujem se, kako lahko nekdo razume ta problem brez poznavanja tega matematičnega dokaza. Vsekakor drugače. Vendar je to podobno, kot bi nekdo sicer vedel za nek matematični izrek, vendar ga ne bi znal dokazati (oziroma sploh ne bi poznal dokaza). Kaj bo ta isti napravil, ko se bo pojavil kak nadebudni Janez in mu skušal prodati nasprotje tega izreka. Utihnil? Se skril v luknjo? Poiskal koga, ki dokaz tega izreka pozna? V vsakem primeru pa napravil veliko sramoto iz samega sebe - v primeru da bo hotel biti še naprej “pameten”, pa bo to lahko vodilo v zelo verjetno napačne in morda škodljive odločitve.

In podobno je, ko nepoznavalci (žal, križajte me, tipa Žižek…) govorijo o ekonomiji. Ob sklepu posnetka na http://www.youtube.com/watch?v=mprYkXuaYr4 Žižek postavi “prelomno misel”, da trgi potrebujejo državo za svoj obstoj. Poglejte si sami, on to sodeč iz posnetka šteje za zelo zanimivo in pomenljivo domislico, ki mu lahko veliko pove o sodobni družbi. Da, tudi meni se zdi dejstvo, da je ena in ena dve krucialno dejstvo, razmišljam, da bi o tem objavil kak članek v mednarodno priznanih revijah, končno bom postal slaven z epohalnim odkritjem. Dragi Slavoj Žižek, kolikor je stanje meni poznano, lahko z razmišljanji o tem problemu začneš najmanj okrog leta 1900, ko se pričnejo intenzivnejše debate na tem področju, verjetno pa že kar od A. Smitha naprej. Medtem, ko si ti prišel do te epohalne misli, si seveda pozabil, da je na to temo napisane dobesedno cele knjižnice literature. Celo vsak pravi sodobni libertarec ti bo povedal, da osovraženo libertarstvo gradi na močni in nujno potrebni vlogi države. Tudi ekonomska logika kapitalističnega sistema nikoli in nikjer, razen v svojih skrajno anarhičnih variantah, ne zagovarja prepustitve trgov izključno samih sebi, brez kakršne koli nadzorne instance. Če Žižek ne bi želel izpasti blefer v tem primeru, bi moral vsaj navesti (morda pokazati) poznavanje in spoznanja nekaterih od avtorjev, ki so se ukvarjali s tem problemom. Ampak mislim, da jih žal ne pozna, morda celo prav nikogar, morda se motim. Navede zgolj korespondenco z nekim “konzervativnim ameriškim ekonomistom”.

Resno, vem, da bo koga to prizadelo še bolj, in RESNIČNO ne želim še enkrat zapravljati časa z debatami o Žižku, vendar razmišljam in sprašujem se, zakaj mu kdo iz resnih ekonomskih krogov v tujih državah ne odgovori. Ker ga ne jemljejo resno? Najverjetneje, morda pa bi že bil čas, da ga pričnejo, ker intelektualno nenevaren prav gotovo ni. Vendar se čisto resno sprašujem – kdaj mu bo kdo v obraz povedal, da je velikokrat navaden blefer?! Da je morda vrhunski, ko gre za filozofsko razmišljanje, vendar nesmiselno bedast, ko gre za ekonomsko in morda tudi politično analizo. In v protiprimer – tudi filozofi imajo lahko še kako družbeno pomembne in relevantne misli, predloge, koncepte in sisteme. Spomnimo se Rousseauja, angleških utilitaristov, ameriških pragmatistov, Kanta in Hegla, kljub lastnem nestrinjanju tudi in v veliki meri Marxa. Vendar imam občutek, da Žižek žal ni te baže, žal. In čeprav bi moral biti kot Slovenec morda ponosen na njegovo medijsko izpostavljenost in uspehe, žal, mi gre ob zlaganosti njegove pojave na bruhanje. Ne morem si pomagati, morda je kaj narobe z mano…

In ja, potem sem šel pogledat še TV Klub na POP TV od pretekle nedelje (vem, preveč časa imam…). Ko so gostje, med njimi Tajnikar, Črnič in aktivistka izpred borze govorili o revščini v Sloveniji. Ne more pomagati, tudi ob tovrstnem aktivizmu, kot se ga gredo naši nadebudni protestniki nimam najboljših občutkov (to tell the least). Ali protestniki sploh dobro razumejo probleme, o katerih protestirajo? Ali jim je jasno, kdo je povzročil krizo, zakaj je nastala, kako se odvija sistem njenega reševanja? Ker če jim je: svaka čast, zaslužijo si Nobelovo nagrado brez šale, ker to tudi nikomur v ekonomski stroki ni zares jasno. Če pa jim ni, zakaj so potem tam? Na koga naslavljajo proteste, kakšni ti protesti so? Da ne smemo reševati bank na račun davkoplačevalcev (mislim, da je to edina smiselna misel, ki sem jo uspel razbrati)? Nisem ravno strokovnjak za bančni sistem, vendar vem, da so banke močno prepletene s širšo ekonomijo in da se vsak šok, ki ga doživijo, prenese na cel sistem. Pri nas še toliko bolj, ker so te banke prepojene z državnim lastništvom, in še toliko bolj (na silo) vpete v celotni državni sistem. Ali imajo dragi protestniki kako predstavo, kaj se bo zgodilo, če njihovemu edinemu razlogu protesta ustrežejo? Ali imajo kake številke, simulacije, predstave? Ali bodo šli še enkrat protestirat? Šalo na stran, odlično je (resno to mislim), da imamo veliko uporniškega duha, da se gremo civilno družbo, novo politiko in državljansko nepokorščino, ampak če ni nobene prave vsebine zadaj? Zakaj imam občutek, da podobni protesti, ne le pri nas, preprosto ne vodijo nikamor? Nobene želje ni, da bi kakorkoli resneje skušali razložiti družbeno situacijo, da bi imeli kake realne predloge, ki se ne bi vseskozi od protesta do protesta ponavljali. Bom rekel nekaj relativno grdega: ali niso to preprosto ljudje, mladi, ki namesto, da bi napravili še nekaj domačih nalog, svoje mesto pod soncem skušajo dobiti po ovinku, brez znanja, brez resničnega študija in razmišljanja. Ne vem, res, morda del moje kritike prihaja tudi od tod, da sem bil v študentskih letih zraven pri kar precej gibanjih in študentskih skupinah (od tod tudi poznam nekatere sedanje akterje teh protestov), in del te moje kritike se vleče že iz tistih dni. Ne razumem in nočem razumeti pogosto pozerske in diletantske pozicije teh protestnikov. Važno je, da se nekaj protestira, ali kot pravita Slon in Sadež: “morš bit ful proti, mau pa tut za”.

Toliko, ne bom vam več moril, ko pogledam nazaj, kaj sem spisal, imam celo občutek, da se bo morda kdo s tem strinjal. Sam ne vem več. Čas bi že res bil, da presežemo te infantilne pozicije, da poskušamo dobro in z vseh vidikov razumeti svet okoli sebe, preden ga skušamo spreminjati. Ja, prav res, ob vseh protestih, gibanjih itd. mi pride na misel, da bi bil morda čas obrniti tudi znano Marxovo misel iz 11. teze o Feuerbachu: morda je bil doslej čas, ko smo poskušali svet na vrat na nos spreminjati, morda, samo morda, pa je zdaj prišel čas, ko ga moramo spet malo bolje in bolj razumeti in poznati.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |