V krizi smisla tiči misel






         

9.11.2011

“Kva dogaja” v B-Townu

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, miks — andee - 9.11.2011

Nimam najbolj inventivnih naslovov blogov, vem: “Nekaj zanimivih linkov” (× 5), “Nekaj misli”, “Kva dogaja…” Kakorkoli, malo spet pišem o dogajanju tule v našem malem midwestern mestecu.

Sedaj sem že tretji mesec tukaj. Na življenje sem se že precej navadil. Na faks se primajem tako-tako, včasih ob 9h, ko so predavanja, včasih tudi šele ob 10h ali celo kasneje. Večinoma sem velikokrat še vedno med prvimi med kolegi :)  Relativno pozno jutranjo uro kompenziram s študijem pozno v noč, ponavadi odidem iz službe ob 20h, večkrat delam tudi kasneje doma (kadar ne blogam, kot danes). Na faksu so se že navadili moje delavnosti in tega, da takrat ko oni ponavadi že odhajajo iz službe, mene še čaka kar lep kos študija. Družbo mi večkrat dela kolegica Shannon, ki je prav tako ljubiteljica poznih ur študija. Nasploh je eno prijetnejših bitij tule v Bloomingtonu. Kar veliko se zadnje tedne družim s kolegi doktorskimi študenti in visiting scholarji na SPEA-i, zelo prijetna druženja in pogovori. Seveda sem spet v poziciji nekakšnega “eksota” – doma sem iz Slovenije (t.j. nisem doma iz ZDA ali Vzhodne Azije), študiram a) ekonomijo, kar je tu super, vsakomur potrebno in malce vzvišeno nad vsakdanjimi problemi na SPEA-i; b) kulturno ekonomiko, kar nihče ne razume in nihče (doktorsko) ne študira. Mentor me še vedno ne jebe pet posto, kar je pravzaprav dobesedno bizarno in edina negativna točka mojega bivanja tule. Na vseh predavanjih tule (zelo težkih na ekonomskem oddelku) sem vzpostavil odličen stik s profesorji, vedno se zelo veselim predavanj in novih znanj, ki jih tam dobim (ekonomsko znanje je tu res na veliko višji ravni kot v Sloveniji). Na mentorjevih predavanjih (ki so sicer čisto korektna, vendar zelo bazična, brez enačb, brez modelov, vse, kar je težjega, označi kot “rocket science”) pa se dobesedno mučim. Obnaša se, kot bi me včeraj prvič srečal, kot bi bil eden večjih aberveznikov na področju. Hecno res, precej frustracij sem že dobil zaradi tega, tudi kadarkoli se oglasim, je vedno vse narobe, počutim se kot dinozaver, ki ga zanimajo enačbe in modeli in ki se nekaj sili s svojim ekonomskim znanjem med” kulturnimi administratorji”. Jutri ima naslednje predavanje in komaj se bom prepričal, da še stopim v tisti razred, iskreno povedano.

Kakor koli že, vseeno je zaenkrat bivanje še znosno. Ob intenzivnem študiju najdem res bolj malo časa za karkoli drugega, še za hrano si ga včasih ne vzamem. Je pa res, da odkrivam mnoge stvari, ki jih prej nisem poznal, in postajam vedno boljši in bolj dosleden v (predvsem mikro)ekonomiji, ekonometriji in kulturni ekonomiki. Pravzaprav kar čakam, da bo to, kar pridobivam tule nekje izbruhnilo, v kakem članku, morda v disertaciji. Glede slednje sem pričel reševati precej kompleksne sisteme enačb, tako da se je pravzaprav prevesila v čisto matematični del, kar me zelo veseli, obenem pa postavlja številne izzive. Vendar priznam, da me vedno bolj privlači matematika in modeliranje, in vedno manj dolge, pogosto brezplodne družboslovne in humanistične razprave. Kot bi zaživel nek nov svet, nov, po drugi strani pa dobro znan iz mojega srednješolskega matematičnega angažmaja (bil sem trikrat državni prvak in pohvaljen na olimpijadi v Istanbulu 1993). Kot bi se ta svet, ki je cel študij kulturologije nekako spal, ponovno obudil in skušal naposled zaživeti v meni v vsej polni moči. Vsekakor nekaj, kar me zelo veseli in uživam, dokler traja. Na ekonomskih predavanjih tule lahko ta svet kar najbolje izživim, na srečo v ZDA resnično velikokrat velja ekonomija=matematični modeli.

Tako, nisem sicer posebej razpoložen za pisanje danes, vsekakor pa se (še vedno) čisto zabavam na bivanju v ZDA. Iskreno rečeno, če me ne bi vezalo kar nekaj ljudi v Sloveniji, in če bi imel možnost ostati študijsko (doktorsko, postdoktorsko) v ZDA, ne bi okleval niti za trenutek. No, zaenkrat te možnosti (še?) ni, če bi se kaj takega pojavilo, pa bi bil v hudih skušnjavah. Lep pozdrav.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |